1. Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojkeTjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2321; Prenosov: 284
 Celotno besedilo (540,42 KB) |
2. Obravnava fantomske bolečine pri pacientu s kostnim rakom po amputaciji spodnje okončineEva Pilinger, 2013, diplomsko delo Opis: Spodnje okončine nam omogočajo hojo, vstajanje, pravilno držo, tek, pa tudi druge gibalne funkcije. Zraven gibalnih imajo tudi funkcijo ravnotežja, simetrije in vizualne telesne podobe posameznika. Vse omenjene funkcije pa ne morejo delovati, če je ena od spodnjih okončin amputirana. Amputacijo v približno 80% primerih spremlja fantomska bolečina ali fantomske sentacije. Za razumevanje pacientovega doživljanja je potrebno poznati delovanje centralnega živčnega sistema pri amputaciji, prav tako pa psihološke prilagoditve pacientana amputacijo. Namen diplomskega dela je opisati obravnavo fantomske bolečine pri pacientu s kostnim rakom na podlagi študije primera. Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela, izvedbo študije primera pa smo opravili s kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientko po prebolelem kostnem raku z fantomskimi senzacijami. Ugotovili smo, da v kliničnem okolju posebej ne obravnavajo, ocenjujejo ali dokumentirajo fantomske bolečine, odpravljajo jo s farmakološkimi sredstvi, ali si pacienti pri lajšanju medsebojno delijo informacije ali si poskušajo pomagati sami. Amputacija in fantomska bolečina zaznamujeta človeka za celo življenje, fantomska bolečina lahko izzveni, lahko pa tudi ostane ali se pojavlja v različnih situacijah. Potrebna je prilagoditev na nov, drugačen način življenja. Pacient mora biti motiviran za zdravljenje, rehabilitacijo in čimprejšnjo samooskrbo.
Ključne besede: : fantomska bolečina, fantomske senzacije, amputacija, krn, spremenjena telesna podoba, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 3404; Prenosov: 465
Celotno besedilo (832,36 KB) |
3. Zdravstvena nega pacienta z odprto poškodbo rokeMatej Bedenik, 2013, diplomsko delo Opis: Roka je naš najpomembnejši organ za tipanje, presojo zgradbe in oblike predmetov, prostorske orientacije in temperature. Vsakodnevno jo uporabljamo za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti kot so hranjenje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje, osebna higiena in urejenost. Velikokrat se njenega pomena ne zavedamo dokler ne pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacienta z odprto poškodbo roke in opisati aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z odprto poškodbo roke. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na deskriptivni metodi dela, za izvedbo študije primera pa smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientom z odprto poškodbo roke. Ugotovili smo, da sta prioritetna dva negovalna problema in sicer bolečina ter telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe. Poškodba lahko človeka omeji v normalnem delovanju vsaj za nekaj časa ali celo življenje. S poškodbo roke se tako lahko spremeni celoten stil življenja, delovanja in so potrebna nova prilagajanja na življenje in normalno delovanje. Pri tem je pomembno, da je pacient motiviran za zdravljenje in čimprejšnjo sposobnost samooskrbe.
Ključne besede: odprte poškodbe roke, kirurška rana, celjenje, spremenjena telesna podoba, aktivnosti zdravstvene nege, študija primera
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2265; Prenosov: 420
Celotno besedilo (602,03 KB) |
4. Samopodoba žensk po kirurškem posegu na dojkiSilva Stiplošek, 2010, specialistično delo Opis: Teoretično izhodišče: Samopodoba je skupek pojmovanj in predstav, ki jih imamo o sebi. Sestavljena je iz večjega števila področij, katerega eno je telesna samopodoba. Obolenje na dojki pogosto spremlja invazivna oblika zdravljenja oziroma kirurški poseg. Tako spremlja ženske poleg strahu pred izidom bolezni tudi strah pred spremenjeno telesno podobo, kar vpliva na njihovo samopodobo.
Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kirurškega posega na samopodobo žensk z malignimi in benignimi spremembami na dojki.
Metode: Izvedena je bila raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 78 žensk, ki so imele opravljen kirurški poseg na dojki v Operacijskem bloku Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor od oktobra do decembra 2009.
Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo, da je izrazitejša sprememba v samopodobi žensk po večjem kirurškem posegu, kamor prištevamo odstranitev cele dojke ali večjega dela dojke z ali brez odstranitvijo pazdušnih bezgavk. Po takšnem kirurškem posegu je 50 % žensk odgovorilo, da je pri njih samopodoba spremenjena. Pri manjšem posegu na dojki je bil takšen odgovor le pri 6 % anketiranih žensk.
Sklep: Rezultati raziskave so prikazali, da je spremenjena samopodoba po kirurškem posegu odvisna od obsežnosti kirurškega posega oziroma od spremenjene telesne podobe po opravljenem kirurškem posegu.
Ključne besede: samopodoba, spremenjena telesna podoba, kirurški poseg, obolenja dojk, samopregled dojk
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 5473; Prenosov: 572
Celotno besedilo (1,36 MB) |
