1. Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb ter njihov vpliv na slovenski turizemMaja Turnšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Za širše razumevanje odnosa med slovenskim turizmom in blaženjem podnebnih sprememb je treba razumeti umeščenost Slovenije v globalne in nacionalne zaveze o razogljičenju in s tem blaženju podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu (2021) morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Za Slovenijo imajo osrednji pomen zaveze Evropske unije glede zelenega prehoda in Slovenija vsako leto poroča tako Sekretariatu UNFCCC kot Evropski komisiji o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC. Cilj Slovenije je zmanjšanje izpustov iz ESD sektorjev (sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti oz. emisijskimi kuponi) za 20 % do leta 2030 (glede na 2005), kar se upošteva v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020). Od Djerba deklaracije (2004) in Davos deklaracije (2007) do zadnje Glasgowske deklaracije (2021), Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na nacionalni ravni je Strategija slovenskega turizma (2022-2028) prva neposredno naslovila vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb, kar je med drugim tudi vodilo k financiranju raziskave »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.
Ključne besede: zeleni prehod, turizem, zmanjševanje izpustov, globalne zaveze, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (541,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa in prilagajanje prehranskih sistemov podnebnim spremembamMarjetka Rangus, Tanja Lešnik Štuhec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Ključne besede: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (753,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : zimska doživetjaTomi Špindler, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: S toplejšimi in krajšimi zimskimi sezonami ter taljenjem ledenikov se povečuje potreba po umetnem snegu, kar predstavlja izziv za smučarsko industrijo, ključno za turizem. Smučišča so tako postavljena pred potrebo po trajnostnih politikah, ki bi zmanjšale njihov ogljični odtis. V Sloveniji, kjer so infrastrukturne povezave in smučarska infrastruktura pomanjkljive, strategija turizma za obdobje 20222028 predvideva preoblikovanje smučišč v celoletna turistična središča. To vključuje naložbe v infrastrukturo ob upoštevanju vpliva na podnebne spremembe. Zmanjšanje emisij v zimskem turizmu zahteva sistematične rešitve tako na mednarodni kot na lokalni ravni. Spodbujanje prehoda na okolju prijazen prevoz, kot sta železniški ali avtobusni prevoz, ter vključevanje učinkovitih sistemov upravljanja z energijo na smučiščih so ključni koraki. To zajema spremljanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije ter boljšo optimizacijo procesov, kot je zasneževanje. Pri tem je pomembno tudi upoštevati potencialne ekološke vplive in izbiro trajnostnih alternativ. Celovit pristop k trajnostnemu razvoju zimskih športov vključuje naložbe v trajnostno infrastrukturo, spodbujanje okolju prijaznih oblik prevoza, učinkovito rabo energije na smučiščih ter ozaveščanje in aktivno sodelovanje posameznikov pri zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Ključne besede: zimski turizem, podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, zasneževanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (476,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : kulturna doživetjaBarbara Pavlakovič Farrell, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kulturna doživetja zajemajo tako obiske mest, oglede stavb, arhitekture, gradov, sakralnih objektov, spomenikov, muzejev in galerij … kakor tudi različnih prireditev in tradicionalnih dogodkov. Tako stavbe kot zunaj izvedene prireditve so močno izpostavljene zunanjim vplivom ter s tem tudi grožnjam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Prav tako pa so lahko tudi same dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju podnebnih razmer. Zato je priporočljivo, da ponudniki kulturnih vsebin najprej spremljajo lastne izpuste emisij CO2 in nato ukrepajo k zmanjšanju le-teh. Obstaja nekaj kalkulatorjev CO2, ki vključujejo tudi ocene za kulturni turizem. V poglavju so predstavljeni The Green Events Tool - GET, The Creative Green Tools Canada, Scope 3 Evaluator in The Climate Toolkit. Ko je vpliv kulturnih doživetij na podnebje poznan, pa se lahko tako posameznik, kot ponudniki, destinacijski upravljalci in država lotijo ukrepov, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki se navezujejo na različna področja, s katerimi se prepletajo kulturna doživetja: promet, prehrana, odpadki, prenova stavb, poraba virov.
Ključne besede: kulturna doživetja, blaženje, podnebne spremembe, kalkulator ogljičnega odtisa, ukrepi blaženja podnebnih sprememb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (523,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjalna analiza davčnih spodbud za zeleni prehod v izbranih državah EUTadeja Fajs, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana problematika davčnih spodbud kot enega ključnih instrumentov za pospeševanje zelenega prehoda v Evropski uniji. Osrednje raziskovalno jedro predstavlja primerjalna analiza Nemčije, Švedske, Slovenije, Poljske in Bolgarije, s katero je mogoče prepoznati razlike v oblikovanju davčnih ukrepov ter njihov vpliv na obseg trajnostnih naložb. Analiza je pokazala, da se razvitost držav odraža v obsegu in strukturi davčnih spodbud, pri čemer razvitejše države ponujajo širše nabor davčnih olajšav, usmerjenih v obnovljive vire energije, e-mobilnost ter raziskave in razvoj, medtem ko manj razvite države uvajajo bolj selektivne ukrepe z omejenim učinkom. Rezultati potrjujejo, da davčne spodbude pomembno vplivajo na povečanje okoljskih naložb, vendar se njihova učinkovitost med državami razlikuje. Ključni sklep je, da davčne spodbude predstavljajo pomemben mehanizem za pospeševanje zelenega prehoda.
Ključne besede: Davčne spodbude, zeleni prehod, trajnostne naložbe, Evropska unija, okoljske politike, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. Odnos študentov do trajnostnih financAnamari Klemenčič, 2025, diplomsko delo Opis: Ekstremne podnebne spremembe, okolijski in družbeni problemi zahtevajo osredotočanje na trajnostni razvoj, ki je ključen izziv 21. stoletja. Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja prihodnjih generacij in vključuje zmanjšanje neenakosti, izkoreninjenje revščine, trajnostno upravljanje naravnih virov ter pravično gospodarsko rast. Zeleni prehod, ki temelji na nizkoogljičnih rešitvah in krožnem gospodarstvu, je ključ do trajnostne družbe. V poslovnem svetu se spodbujajo poslovni modeli, ki vključujejo dejavnike trajnosti (okolijski, družbeni in upravljavski dejavniki - ESG). Finančni sektor (v večji meri: banke) igra ključno vlogo pri trajnostnem financiranju in povezovanju trajnostnega razvoja v investicijske procese. Trajnostne finance vključujejo upoštevanje vidikov ESG pri naložbenih odločitvah.
Študije so do sedaj večinoma proučevale podporo trajnostnim financam s strani podjetij, manj pa s strani posameznikov. Raziskava ILRES, opravljena med luksemburško javnostjo, je prikazala pomanjkanje znanja o trajnostnih financah, po drugi strani pa veliko zanimanje za trajnostne finančne produkte. To poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju na tem področju.
V diplomskem delu predstavljamo bistvene aktualne podatke o trajnostnih financah in odnosu študentov do trajnostnih financ. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali odgovore študentov o njihovem odnosu do trajnostnih financ. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da se le manjšina študentov zaveda, da je nujno potrebno prilagoditi finančne prakse. Zaznano je bilo slabo poznavanje trajnostnih financ s strani anketiranih študentov, vendar jih mnogo kaže interes za pridobivanje dodatnega znanja na tem področju. V diplomskem delu smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih ob preverjanju potrdili.
Ključne besede: Podnebne spremembe, zeleni prehod, nizkoogljične rešitve, odnos študentov, trajnostno financiranje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Vpliv digitalizacije na organizacijsko kulturoLea Klenovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija danes predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in dolgoročni uspeh sodobnih organizacij. Njena vloga presega zgolj uvajanje novih tehnologij – gre za celovit proces preoblikovanja organizacijskih struktur, poslovnih modelov, načinov dela in komunikacije. Digitalna preobrazba spreminja temeljna pravila delovanja organizacij, saj omogoča hitrejše odzivanje na spremembe v okolju, izboljšano izkušnjo strank, večjo operativno učinkovitost ter spodbuja razvoj inovacij. Teoretične ugotovitve in empirični podatki iz magistrske naloge potrjujejo, da digitalizacija ni izoliran tehnični proces, temveč mora biti tesno povezana z organizacijsko kulturo in vodstvom, če želi biti uspešna.
Uspešna digitalna transformacija temelji na vzpostavitvi ravnotežja med tehnološkim napredkom, strateškim vodstvom in sposobnostjo organizacije, da kulturo dela prilagodi novim razmeram. Digitalne tehnologije same po sebi ne zagotavljajo uspeha, če jih ne spremlja sprememba v načinu razmišljanja, delovanja in sodelovanja znotraj organizacije. V tem kontekstu postaja organizacijska kultura ključni dejavnik, ki omogoča ali omejuje obseg digitalnih sprememb. Gre za kulturo, ki mora spodbujati odprtost za spremembe, fleksibilnost, pripravljenost na učenje, interdisciplinarno sodelovanje in uporabo digitalnih orodij pri vsakodnevnem delu.
Ključno vlogo pri tem ima vodstvo organizacije, saj s svojo vizijo, komunikacijo, zgledom in odločitvami pomembno vpliva na oblikovanje in utrjevanje digitalne organizacijske kulture. Voditelji, ki razumejo pomen digitalizacije, znajo ustvariti okolje, v katerem se zaposleni počutijo vključene v procese sprememb, so motivirani za pridobivanje novih znanj ter prispevajo k razvoju digitalnih rešitev. Prav tako znajo upravljati z negotovostjo in izzivi, ki jih digitalizacija prinaša, ter vzpostaviti mehanizme za stalno spremljanje napredka in prilagajanje strategij.
Razvoj digitalne organizacijske kulture mora torej potekati vzporedno z digitalizacijo. To pomeni, da je treba spodbujati kulturo, ki ceni agilnost, timsko delo, eksperimentiranje, hitre povratne informacije in proaktivno reševanje težav. Zaposleni morajo imeti možnost za stalno izpopolnjevanje svojih digitalnih kompetenc, hkrati pa mora organizacija razvijati sisteme in strukture, ki omogočajo hitro implementacijo tehnoloških rešitev in njihovo učinkovito uporabo.
Na tej osnovi lahko sklepamo, da je digitalna organizacijska kultura strateški temelj uspešne digitalne preobrazbe. Oblikovanje takšne kulture zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno vizijo, sistematično izobraževanje zaposlenih, prilagoditev poslovnih procesov, krepitev digitalnega vodstva in oblikovanje podpornega delovnega okolja, kjer je inovativnost zaželena in nagrajena. V prihodnosti bodo za uspeh organizacij ključni dejavniki zmožnost vključevanja naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in oblačne rešitve, hkrati pa tudi vzpostavitev hibridnih delovnih modelov, ki združujejo prednosti fizične in digitalne prisotnosti.
Najpomembnejši izziv prihodnosti pa ostaja ohranjanje človeškega vidika dela v vse bolj digitaliziranem okolju. V središču digitalne transformacije mora biti človek – zaposleni, ki s svojo kreativnostjo, prilagodljivostjo in znanjem omogoča resnične spremembe. Digitalna preobrazba torej ni več zgolj tehnični ali operativni izziv, temveč globoka strateška in kulturna sprememba, ki od organizacij zahteva novo razumevanje vloge zaposlenih, novih tehnologij in pomena organizacijske kulture za trajnostno rast in uspeh v digitalni dobi.
Ključne besede: digitalizacija, organizacijska kultura, digitalna organizacijska kultura, spremembe, vodstvo, zaposleni, prilagajanje, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,74 MB) |
8. Perspektiva internega komuniciranja na primeru podjetja Weiler abrasives d.o.o.Aleksandra Tošić, 2025, magistrsko delo Opis: Rebranding je kompleksen proces, ki presega zgolj vizualno prenovo blagovne znamke – vključuje tudi spremembe v organizacijski kulturi, identiteti in zaznavah zaposlenih. V tem magistrskem delu smo raziskali, kako informiranost zaposlenih o rebrandingu vpliva na njihovo zadovoljstvo, motivacijo, odnos do podjetja in zavezanost podjetju. Raziskava je bila izvedena v podjetju Weiler Abrasives z uporabo kvantitativne metode in anketnega vprašalnika.
Za merjenje učinkov informiranosti so bile oblikovane štiri hipoteze. Vse hipoteze so bile empirično potrjene: bolje informirani zaposleni so izkazovali statistično značilno višje zadovoljstvo, večjo motivacijo, bolj pozitiven odnos in višjo zavezanost podjetju. Analiza je bila izvedena z uporabo parametričnih (t-test) in neparametričnih (Mann-Whitney U) testov, kar je omogočilo celovito in zanesljivo interpretacijo podatkov.
Rezultati potrjujejo, da je interna komunikacija ključna komponenta uspešnega rebrandinga. Obveščenost zaposlenih ni pomembna le za razumevanje spremembe, temveč bistveno vpliva na njihov čustveni odziv in dolgoročno pripadnost podjetju. Delo ponuja tako teoretični prispevek k razumevanju internega brandinga kot tudi praktične smernice za učinkovito upravljanje sprememb v organizacijah.
Ključne besede: rebranding, interna komunikacija, zadovoljstvo zaposlenih, zavezanost, organizacijske spremembe
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,03 MB) |
9. Spremembe vodne bilance v Sloveniji v obdobju 1961-2024Igor Žiberna, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazani stanje in trendi meteorološke(klimatološke) vodne bilance kot razlike med višino padavin in evapotranspiracijo. Analizirani so trendi višine padavin, potencialne evapotranspiracije in vodne bilance za dvanajst meteoroloških postaj v Sloveniji, in sicer za obdobje 1961–2023. Prikazani so vzroki zanje in posledice. Analizirane so tudi prostorske značilnosti razporeditve vodne bilance v Sloveniji na osnovi georeferenciranih rastrskih podatkov v bazi Chelsa Climate za obdobje 1981–2010.
Ključne besede: vodna bilanca, suša, podnebne spremembe, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (11,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Okoljska komunikacija političnih strank v obdobju parlamentarnih volitev v Sloveniji leta 2022Melanija Fabčič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Varstvo okolja je pomembna tema v mednarodnem političnem diskurzu že od poznih 80.-ih let prešnjega stoletja, vendar je v slovenski politiki postala bolj izpostavljena šele v prvem desetletju novega stoletja, ko je Slovenija leta 2004 postala del Evropske unije in se s tem zavezala varstvu okolja in podnebnim ukrepom. V začetku drugega desetletja 21. stoletja sta pandemija Covida 19 in vojna v Ukrajini bistveno spremenili politično agendo, saj sta vprašanje nacionalne varnosti postavili nad in pred boj proti okoljski krizi. V sklopu parlamentarnih volitev v Sloveniji leta 2022 je bila ta tendenca močno razvidna. Tematski sklop podnebnih sprememb, okoljske krize in okoljevarstva je bil sicer prisoten v predvolilnih kampanjah nekaterih strank, vendar ne vseh. Prav tako presenetljivo je, da je bil redko neposredno naslovljen v televizijskih in radijskih soočenjih strank. Prispevek na podlagi strankarskih programov in televizijskih soočenj analizira način, kako so stranke v času predvolilne kampanje komunicirale o okoljski krizi. Predvsem nas zanima, ali je bila ta komunikacija v skladu s smernicami in priporočili za ustrezno podnebno komuniciranje* (kot jih je na primer predlagala Harvard T. H. Chan School of Public Health: https://www.hsph.harvard .edu/chc/resources/climate-communication-tips/) ter kateri (metaforični) okviri in konceptualne metafore so prevladovali v tej komunikaciji.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebni diskurz, metaforična konceptualizacija, podnebna komunikacija, uokvirjanje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (648,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
