| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMEMBA TOŽBE
Božidar Golubovac, 2013, diplomsko delo

Opis: Sprememba tožbe je institut civilnega procesnega prava, ki obsega dve podvrsti. To sta objektivna in subjektivna sprememba tožbe. Oba instituta sta uzakonjena v slovenskem pravu in sicer v Zakonu o pravdnem postopku. Podobno kot marsikateri zakon, tudi Zakon o pravdnem postopku v svojih določbah ne uporablja teoretičnih terminov objektivne in subjektivne spremembe tožbe. Oba instituta sta namreč obravnavana pod enotnim naslovom: Sprememba tožbe. Naslov obsega člene od 184. do vključno 187. člena. Pri tem 184. člen obravnava objektivno spremembo, čeprav uporablja zgolj splošen izraz - sprememba tožbe. 187. člen obravnava subjektivno spremembo tožbe, pri kateri tožeča stranka spremeni tožbo tako, da namesto prvotno tožene stranke toži nekoga drugega. Kot navaja zakon, pride do objektivne spremembe tožbe v primeru spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, če pride do povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Objektivne spremembe tožbe ne predstavljajo dogodki, ko tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni ali dopolni posamezne navedbe. Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Ta dinamika predstavlja pojem subjektivne spremembe tožbe. Subjektivna sprememba tožbe je torej možna le na pasivni( toženi) strani in ne na aktivni( tožeči) strani. Do tovrstne spremembe bo v praksi prišlo v primeru, ko bo tožnik tekom pravdnega postopka ugotovil ali ocenil, da prvotni toženec ni pravi nosilec obveznosti, na katero se nanaša tožbeni zahtevek. Tožnik torej ugotovi, da se je zmotil glede tožene stranke, saj bi to morala biti neka druga fizična ali pravna oseba. Pogoj za uveljavitev instituta subjektivne spremembe tožbe je toženčevo soglasje. To je lahko podano izrecno ali konkludentno. Pri vsej materiji je pomembno dejstvo, da mora novi toženec pravdo prevzeti v obstoječem stanju. Omeniti velja tudi, da je subjektivna sprememba tožbe po svoji vsebini hkrati tudi umik tožbe proti prvotnemu tožencu.
Ključne besede: Ključne besede: tožba, tožeča stranka, tožnik, tožena stranka, toženec, sprememba tožbe, objektivna sprememba tožbe, subjektivna sprememba tožbe, tožbeni zahtevek, predmet spora, tožbeni temelj, tožbeni predlog.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 3916; Prenosov: 988
.pdf Celotno besedilo (672,54 KB)

2.
ODTUJITEV STVARI, O KATERI TEČE PRAVDA
Tamara Kovačič, 2016, magistrsko delo

Opis: Stvar ali pravica, o kateri teče pravda, je lahko predmet pravnoposlovnih razpolaganj, kar pomeni, da lahko stranka, (tožeča ali tožena) sporno stvar ali pravico med pravdnim postopkom proda oziroma odstopi. Takšno dejanje pa ni nepomembno z vidika pravdnega postopka ter z vidika pravdnih strank. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in zavlačevanju postopkov v takšnih primerih, je civilno procesno pravo razvilo posebno pravilo, na podlagi katerega odtujitev stvari ali pravice med postopkom ne vpliva na njegovo dokončanje. Civilni pravdni postopek se bo torej kljub odtujitvi sporne stvari ali pravice lahko zaključil med istima pravdnima strankama, kot se je začel. Argumentiranje tega splošnega pravila je povezano s poznavanjem razlike med stvarno in procesno legitimacijo. Z odtujitvijo stvari ali pravice pravdne stranke namreč zgubijo zgolj stvarno legitimacijo, kar pomeni, da pravdna stranka, ki je stvar odtujila, ni več nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja. Pravdne stranke pa zaradi odtujitve sporne stvari ali pravice ne izgubijo procesne legitimacije, zaradi česar se lahko pravda konča med istima osebama, kot se je začela. Ključna posledica odtujitve stvari oziroma pravice, o kateri teče pravda, je torej naknadna ločitev procesne in stvarne legitimacije. Zelo pomembni so tudi pravni učinki uporabe tega pravila v praksi, ki se kažejo v vprašanju spremembe pravdnih strank in v vprašanju spremembe tožbenega zahtevka. Zlasti ti dve vprašanji sta v praksi in teoriji predmet številnih obravnav, saj spadata med izjemno kompleksna in sporna vprašanja.
Ključne besede: odtujitev, stvarna legitimacija, procesna legitimacija, pravno nasledstvo, subjektivna sprememba tožbe, objektivna sprememba tožbe, relevančna teorija, irelevančna teorija 
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (366,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici