| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMEMBA DELODAJALCA V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Janja Založnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Institut spremembe delodajalca je na ravni Evropske unije urejen z Direktivo 2001/23/ES, v slovenskem pravnem redu pa je po njenem vzoru urejen v Zakonu o delovnih razmerjih. Tudi Velika Britanija je kot članica Unije morala implementirati Direktivo, in sicer je to storila s predpisom Transfer of Undertakings (protection of employment) Regulations 1981 imenovanim TUPE, spremenjenim 2006. Poleg navedenih predpisov upoštevam v svojem delu sodno prakso Sodišča EU ter prakso Vrhovnega sodišča RS. Namen predpisov je varovanje delavcev na način, da se jim zagotovijo ohranitve pravic, kot so jih imeli pred spremembo delodajalca oziroma pred prenosom podjetja. Razlago posameznih določb Direktive je na podlagi postopka predhodnih vprašanj v številnih primerih podalo Sodišče EU tudi v novejših primerih, temeljna vprašanja pa so se pojavila že prej. Preko primerov bom tako razložila pojme, za katere se v praksi dostikrat porajajo vprašanja, saj v določbah ni mogoče navesti in predvideti vseh možnih situacij.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, ohranitev identitete, poslabšanje pravic delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi, kolektivna pogodba, odklonitev prehoda, stečaj, obveščanje delavskih predstavnikov, odgovornost delodajalca
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2951; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (437,83 KB)

2.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1153; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (779,29 KB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1129; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (916,01 KB)

4.
OUTSOURCING IN SPREMEMBA DELODAJALCA
Gašper Bevc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Outsourcing in sprememba delodajalca" obravnava uporabo instituta spremembe delodajalca v primerih outsourcinga, tj. pri prepustitvi opravljanja določenih, praviloma stranskih dejavnosti zunanjim izvajalcem. Posebna pozornost je posvečena spremembi delodajalca v primerih outsourcinga dejavnosti, ki temeljijo predvsem na delavcih (npr. outsourcing dejavnosti čiščenja). Prvi del magistrskega dela se osredotoča na vsebinsko opredelitev pojma outsourcinga in instituta spremembe delodajalca, nato pa je podana in pojasnjena pozitivna zakonodaja Evropske Unije in Republike Slovenije, ki ureja institut spremembe delodajalca. Osrednji del magistrskega dela je namenjen predstavitvi sodnih odločb Sodišča EU in slovenskih sodišč v primerih prenosa dejavnosti, ki temeljijo na delavcih (tj. pri prenosu storitev), ter pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da v konkretnem primeru pride do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES. V zadnjem delu je izpostavljena problematika v zvezi z ustreznostjo pravne ureditve Direktive 2001/23/ES v primeru prenosa storitev, kot primer dobre pravne ureditve instituta spremembe delodajalca oziroma varstva delavcev v primeru outsourcinga, ki bi lahko bila zgled tako slovenski kot tudi evropski ureditvi, pa so navedena britanska pravila TUPE.
Ključne besede: sprememba delodajalca, outsourcing, ZDR-1, Direktiva 2001/23/ES, prenos storitev, ohranitev identitete, delodajalec prenosnik, delodajalec prevzemnik
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
VARSTVO POGODBENIH PRAVIC DELAVCEV PRI SPREMEMBI DELODAJALCA
Nina Kristarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Sprememba delodajalca je v praksi pogosto uporabljen institut delovnega prava. Ureditev spremembe delodajalca v slovenskem pravnem redu je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2001/23/ES in ob tem upošteva tudi pomembnejša stališča, ki so se oblikovala preko sodne prakse sodišča EU. Primarni namen zakonske ureditev tega instituta je varstvo pravic delavec v primeru spremembe delodajalca, do katere pride zaradi prenosa podjetja od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma v primerih delitve ali združitve. Po tem, ko je jasno, da gre za spremembo delodajalca, je z vidika delavca najpomembnejše vprašanje, kako bo ta sprememba vplivala na obstoječe delovno razmerje, ki običajno temelji na pogodbi o zaposlitvi sklenjeni z delodajalcem prenosnikom. Zato je z vidika delavca pomembno, da ZDR-1 jasno določa, da sprememba delodajalca ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je določena avtomatičnost vstopa delodajalca prevzemnika v delovno razmerje s prenesenim delavcem. Za delodajalca prevzemnika pa je pomembno vprašanje koliko časa velja prepoved spreminjanja prenesene pogodbe o zaposlitvi in ali je ta prepoved absolutna. Po drugi strani je za prenesenega delavca avtomatičnost vstopa v delovno razmerje z novim delodajalcem lahko sporna, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja z delodajalec prevzemnikom ali v primeru, ko pride do poslabšanja pravic iz pogodbo zaposlitvi oziroma bistvene spremembe pogojev dela pri delodajalcu prevzemniku. Analiza položaja delavca in delodajalca prenosnika po prenosu, s poudarkom na možnosti preučitvi možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi kmalu po prenosu, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, sprememba pogodbe o zaposlitvi, varstvo pogodbenih pravic, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1020,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici