Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naloga temelji na vprašanjih pogodbene cene in njenih naknadnih sprememb, do katerih prihaja tekom trajanja gradbenih projektov. Gre za problematiko, ki je pri gradbeni pogodbi vselej aktualna, še posebej očitna pa je v zadnjih letih (kar je posledica izbruha Covida – 19 in začetka vojne med Rusijo in Ukrajino), ko so bile spremembe še posebej poudarjene. Pri obravnavi navedenega se srečujemo z več pravnimi viri, ki imajo tako kogentno kot avtonomno naravo. Za nalogo je najpomembnejša Rdeča knjiga FIDIC, ki spada med avtonomne vire. Gre za vir, ki ga pripravlja Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev (FIDIC) in uživa veliko mednarodno veljavo med izvajalci, naročniki in inženirji. Do zdaj sta bili izdani dve različici Rdeče knjige, naloga pa se koncentrira na novejšo, ki je bila izdana leta 2017. Zaradi avtonomne narave vira je njegova uporaba odvisna od volje strank, kljub temu pa morajo biti določbe skladne z nacionalnimi normami, ki so kogentne. Slednje je razlog, da je pomemben del naloge tudi nacionalna zakonodaja, v sklopu katere je najpomembnejši Obligacijski zakonik, ki veliko veljavo daje tudi Posebnim gradbenim uzancam. V nalogi je poudarjeno, da se omenjene ureditve med seboj razlikujejo, kar je glede na mednarodno naravo Rdeče knjige povsem razumljivo, vendarle pa lahko takšno stanje na nacionalnem nivoju povzroča težave oziroma zmedo. Dober primer takšne situacije je imenovanje tako imenovanega “nadzornika”, kar je izrecna zahteva slovenske gradbene zakonodaje, obravnavan vir tega pojma ne pozna, predvideva pa pomembno vlogo “inženirja”. Težava nastane, ker se njune naloge pogosto prepletajo, kar nakazuje tudi dejstvo, da ena oseba pogosto opravlja obe funkciji. Opravka imamo torej z dvema povsem ločenima samostojnima sistemoma normiranja, prekrivajoči si področji, ki pa hierarhično nista enakovredna. Problematika je poudarjena tudi pri obravnavi ene od pomembnejših določb, ki se jo tekom naloge problematizira, gre za 656. člen OZ. Ta ureja situacijo, ko stranki v pogodbo vključita določilo o nespremenljivosti cene. Situacija je v povezavi z Rdečo knjigo zanimiva, ker slednja takšnega določila ne pozna. To pa vpliva na določbe o spremembi cene, ki jih stranke v obliki splošnih pogodbenih pogojev, v pogodbo vključijo Če k omenjenim vprašanjem dodamo še področje načina, ki se uporablja za izračun spremembe, ki ga zakon ne ureja ampak ga prepušča poslovni praksi, lahko vidimo zanimiv preplet pravnih virov, ki v praksi urejajo predvsem večje gradbene projekte.
Ključne besede: gradbena pogodba, Rdeča knjiga FIDIC, sprememba cen pri gradbeni pogodbi, Obligacijski zakonik, določitev cene, cena na enoto mere, sprememba cen elementov, priznavanje podražitev, inženir, nadzornik, posebne gradbene uzance
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Ključne besede: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,70 MB)