SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNA SPREJETOST IN SOCIALNO VEDENJE OTROK
Kaja Mraz, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje značilnosti socialnega vedenja otrok in povezanost socialnega vedenja otrok s socialno sprejetostjo. Predstavljen je socialni razvoj otrok, odnosi med socialno sprejetostjo in njihovim socialnim vedenjem je prav tako opisana, in je tudi glavni raziskovalni problem, vse od družine ter vrtca, ki sta poglavitni del v socialnem razvoju otroka. Sledi razvoj socialnega vedenja v vrtcu in razvoj moralnega presojanja in prosocialnega vedenja. V sodelovanju s tremi oddelki otrok iz vrtca Slov. Konjice so predstavljene razlike med otroci v socialnem vedenju in socialni sprejetosti. S pomočjo prirejenega ocenjevalnega kriterija in nizom slik so primerjave odgovorov otrok predstavljene po spolu in starosti. Predstavljene so prav tako ugotovitve o socialnem vedenju otrok in njihovi socialni sprejetosti. Socialna sprejetost je v vrtcu pomebna za otrokov nadaljnji socialni razvoj. Pri sociometrični preizkušnji se velika odstopanja niso pojavila, prav tako pri razlikah po starosti, kar kaže, da so otroci v teh treh skupinah socialno sprejeti in, da sprejemljivost na njih vpliva le v majhni meri, odstopanje je le v izbirah znotraj spola partnerjev za igro in skupno sedenje. Pri prepoznavanju danega vedenja so se pojavile majhne razlike rezultatov glede na starost. Tudi naloge za prepoznavanje razlik med spoloma so bile po pričakovanjih usmerjene v istospolne izbire. Z sociometrično preizkušnjo dobljeni rezultati nam pokažejo, da se socialno vedenje povezuje z izbirami otrok pri preizkušnji, vendar le v majhnih odstopanjih.
Ključne besede: socialno vedenje, socialna sprejetost, socialni razvoj, prosocialno vedenje, antisocialno vedenje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 4204; Prenosov: 1173
.pdf Celotno besedilo (877,81 KB)

2.
DOMENSKI MODEL OCENJEVANJA SPREJETOSTI IN UPORABE E-STORITEV
Boštjan Šumak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema disertacije je sprejetost in uporaba e-storitev, pri čemer je bil glavni cilj disertacije opredelitev pomembnejših dejavnikov, ki signifikantno vplivajo na sprejetost in uporabo e-storitev. V doktorski disertaciji smo želeli na primeru specifične e-storitve empirično preizkusiti model, ki ga definira najsodobnejša teorija sprejetosti informacijskih tehnologij – združena teorija sprejetosti in uporabe tehnologij (Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT). Za primer specifične e-storitve smo želeli identificirati kontekstne faktorje, s katerimi bi dopolnili osnovni teoretični model UTAUT. V raziskavah smo se osredotočili predvsem na uporabniški vidik dojemanja uporabe e-storitev. V okviru disertacije smo želeli raziskati tudi, ali domena e-storitev vpliva na velikost in signifikantnost vplivov posameznih dejavnikov. Iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze smo se lotili na osnovi empiričnih pristopov k raziskovanju in oblikovanju novih znanj na področju sprejetosti in uporabe e-storitev. Iskanja empiričnih podatkov o velikosti in signifikantnosti vplivov posameznih faktorjev smo se lotili s sistematičnim pregledom literature. Za empirično primerjanje in statistično analizo velikosti vplivov po posameznih domenah e-storitev smo uporabili metodo meta-analize. Za specifični primer e-storitve smo izvedli kvantitativno-kvalitativno raziskavo s pomočjo spletne ankete, na osnovi katere smo poiskali pomembnejše konstrukte, ki vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti sistema za e-učenje. Na osnovi sistematičnega pregleda literature in kvalitativne raziskave smo definirali teoretični model, ki je temeljil na modelu UTAUT. Z izvedbo ankete smo pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo definiran teoretični model preverili. Teoretični model smo statistično analizirali in preizkusili s pomočjo metode strukturnih modelov – SEM (Structural Equation Modeling). Izvirni rezultat raziskav predstavlja model UTAUT, dopolnjen s faktorji, ki pomembno vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti in enostavnosti uporabe sistema za e-učenje. Med poglavitne ugotovitve disertacije štejemo tudi ugotovitev, da je stopnja vpliva posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo e-storitev odvisna od domene e-storitev. Rezultati raziskav ponujajo nove možnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati raziskav prav tako predstavljajo osnovo za izvirne rešitve, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju razlogov, zakaj uporabniki e-storitve uporabljajo ali zavračajo.
Ključne besede: e-storitve, sprejetost e-storitev, meta-analiza, model sprejetosti, UTAUT, anketa, modeli strukturnih enačb, SEM
Objavljeno: 18.04.2011; Ogledov: 2399; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

3.
INDENTIFIKACIJA FAKTORJEV VPLIVA NA SPREJETOST IN UPORABO SHEM XML
Dušan Rutnik, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni faktorji vpliva na sprejetost in uporabo shem XML. Skozi posamezna poglavja smo predstavili tehnologijo XML in sheme, s katerimi definiramo strukturo XML dokumentov in določimo omejitve, ki veljajo za podatke. Opisali smo splošne teorije in modele za vrednotenje sprejetosti in uporabe informacijskih tehnologij. V zaključku naloge je predstavljena raziskava, s katero smo raziskali vpliv posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo specifične tehnologije shem XML.
Ključne besede: XML, XML sheme, UTAUT, sprejetost informacijskih tehnologij, sprejetost, vpliv na sprejetost in uporabo, faktorji vpliva
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 940; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

4.
ANALIZA UPORABE BPMN V SLOVENIJI
Klara Klančnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo BPMN (Business Process Model and Notation) v Sloveniji. Naš glavni cilj je bil izvesti anketno raziskavo in glede na rezultate analizirati razširjenost modela in notacije za modeliranje poslovnih procesov. Da bi se najbolje seznanili s tematiko, smo v prvem delu predstavili BPMN, kjer nas je zanimala predvsem sama notacija, njen nenehen razvoj ter njene prednosti oziroma slabosti. V nadaljevanju diplomskega dela smo raziskali uporabo BPMN na svetovnem nivoju, opisali metodo anketiranja in spoznali model tehnološke sprejetosti. Kot osrednji del naloge smo predstavili postopek izdelave anketnega vprašalnika in izvedbo ankete. Sledila je opisna, grafična in tabelarična analiza rezultatov, s katerimi smo dobili vpogled v dejansko stanje uporabe v Sloveniji. Zaključili smo s primerjavo uporabe BPMN v Sloveniji in po svetu ter predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: BPMN, TAM, anketa, sprejetost, uporaba, poslovni procesi
Objavljeno: 13.02.2013; Ogledov: 1118; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
ANALIZA SPREJETOSTI STANDARDA BPMN NA OSNOVI SISTEMATIČNEGA PREGLEDA LITERATURE
Mateja Kocbek, 2012, magistrsko delo

Opis: Poslovni procesi se izvajajo v vsaki organizaciji, pri čemer se organizacije razlikujejo glede na to, ali in kako jih obvladujejo. Eden izmed načinov za njihovo obvladovanje je BPMN. V magistrskem delu se je tako želela ugotoviti stopnja sprejetosti in posledično tudi uporabe omenjenega standarda v organizacijah. Izbrana je bila raziskovalna metoda sistematičnega pregleda literature. S pomočjo iskalnega niza in digitalnih knjižnic je bilo identificiranih 129 relevantnih člankov. Glavne ugotovitve so pokazale, da je standard BPMN najbolj uveljavljen standard na področju modeliranja poslovnih procesov in da njegova uporaba še narašča.
Ključne besede: Poslovni proces, BPMN, sprejetost, uporaba, sistematični pregled literature
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1327; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
SPREJETOST IN UPORABA ORODIJ POSLOVNE INTELIGENCE
Ester Bradač, 2013, magistrsko delo

Opis: Podjetja se danes srečujejo z različnimi problemi, povezanimi s poplavo podatkov v poslovnem okolju, večja odzivnost je postala izziv, ki ga čedalje večkrat rešujejo z uporabo poslovne inteligence. Velike količine podatkov ter metode njihove obdelave so tako raznolike kot so raznoliki podatki. Podjetja danes potrebujejo kvalitetne, dostopne in pravočasne informacije o poslovnem procesu, vse to pa jim lahko omogočijo orodja poslovne inteligence. Študij sprejetosti, ki bi bile opravljene na področju poslovne inteligence, ni veliko, zato smo v tej magistrski nalogi izpeljali raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 97 podjetjem. Na podlagi 37 izpolnjenih vprašalnikov smo opravili analizo področja uporabe poslovne inteligence, poznavanje nekaterih bolj znanih orodij za obdelavo podatkov ter njihovo sprejetost in uporabo na poslovnem področju. Uspešna implementacija in sama uporaba posameznih orodij je vsekakor dodana vrednost podjetij, ki trenutno delujejo na zelo dinamičnem globalnem trgu. Poznavanje, uporaba in razumevanje uporabnosti podatkov in informacij je tako ključnega pomena pri implementaciji in uporabi orodij poslovne inteligence. Kar smo potrdili tudi s samo analizo rezultatov, kjer smo odkrili, da je področje, ki potrebuje dodatno pozornost podjetij, ravno področje zbiranja in skladiščenja podatkov.
Ključne besede: Informacijski sistemi Poslovna inteligenca Podatkovno rudarjenje Sprejetost
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1191; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
SPREJETOST HTML5 V SLOVENSKEM PROSTORU
Diana Matić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je analizirana sprejetost jezika HTML5 v slovenskem prostoru. V prvem delu je predstavljen jezik HTML5. Začeli smo z opisom. Sledila je predstavitev pomembnejših novosti. V drugem delu smo izvedli spletno anketo, s katero smo raziskali uporabo jezika HTML5 med slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih rešitev. Analizirali smo dobljene rezultate in jih predstavili tabelarično, grafično ter opisno. Prišli smo do ugotovitve, da je jezik HTML5 sprejet v slovenskem prostoru in da ga večina razvijalcev že uporablja, čeprav še ni standardiziran. Na koncu smo testirali hipoteze, povzeli rezultate ter podali svoje mnenje.
Ključne besede: HTML5, anketa, sprejetost, slovenska podjetja
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1031; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

8.
ANALIZA SPREJETOSTI DRUŽBENIH OMREŽIJ V SLOVENIJI
Matej Tomaž, 2013, diplomsko delo

Opis: Osnovni predmet diplomskega dela je bil preučiti sprejetost družbenih omrežij v Sloveniji. S pomočjo ankete smo izvedli raziskavo o uporabi in sprejetosti petih družbenih omrežij v Sloveniji. Za boljše poznavanje področja družbenih omrežij smo se poglobili v njihovo zgodovino, vsako družbeno omrežje smo posebej opisali in predstavili v številkah. V nadaljevanju smo predstavili model tehnološke sprejetosti in opravili prilagojen sistematičen pregled literature, ki nam je služil kot osnova za izdelavo anketnega vprašalnika. Za boljše poznavanje smo predstavili tudi teorijo o metodi ankete. Izvedli smo anketo o uporabi in sprejetosti družbenih omrežij na področju Slovenije. Vzorec za anketo smo pridobili s pomočjo metode snežne kepe, ki spada med metode neverjetnostnega vzorčenja. Pridobljene rezultate smo opisali s pomočjo številk, tabel in grafov in na ta način dobili okvirno sliko o razširjenosti in uporabi družbenih omrežij pri nas. Delo smo zaključili s povzetkom rezultatov. Ugotovili smo, da je v Sloveniji najbolj v uporabi družbeno omrežje Facebook, ljudje v Sloveniji množično uporabljajo tudi omrežje YouTube. Izmed dejavnikov, ki vplivajo na sprejetost, je ljudem v Sloveniji najpomembnejša varnost in zasebnost na omrežjih. Pri izdelavi diplomskega dela smo naleteli tudi na omejitve, ki smo jih navedli v zadnjem poglavju. Razmislili smo o smernicah za nadaljnje delo in jih predstavili.
Ključne besede: Družbena omrežja, sprejetost, anketa, uporaba
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1349; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

9.
DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ROMSKIH UČENCEV
Milojka Poš, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na ključne elemente v izobraževanju romskih otrok. Izpostavlja obvladovanje slovenskega jezika, ki je za romske otroke nematerni jezik, kot enega od ključnih dejavnikov učne (ne)uspešnosti. Ugotavlja uspešnost romskih otrok v času osnovnošolskega izobraževanja, odgovornost učiteljev za dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter učiteljevo odgovornost za to. Ko vstopijo v šolo, je slovenski jezik za mnoge romske učence tuj jezik oziroma nematerni jezik. V primeru romskih otrok je zato ključnega pomena že vključenost v predšolske oddelke. Predstavljene so kulturna različnost, navade in način življenja Romov. Navedene so nekatere ugotovitve strokovnjakov s tega področja kot tudi s področja sprejetosti romskih učencev med vrstniki, stališča učiteljev do romskih otrok ter nekateri predsodki, ki so žal še vedno prisotni. Ob koncu teoretičnega dela so navedene ugotovitve strokovnjakov o povezavi med učno pomočjo ter učno uspešnostjo romskih učencev. Predstavljeni so temeljni cilji, ki so potrebni za dobro inkluzivno izobraževanje. V empiričnem delu naloge so predstavljena stališča in mnenja anketiranih učiteljev o učni uspešnosti romskih učencev, predstavljena je povezanost znanja slovenskega jezika (jezika okolja) in ocene iz predmeta slovenščina. Analizirana so tudi: mnenja učiteljev o svoji odgovornosti za učne dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter mnenja o učiteljevi neposredni odgovornosti za sprejetost romskih učencev med vrstniki. Naloga ugotavlja, da so romski učenci pogosteje učno neuspešni kot njihovi vrstniki, prav tako je (ne)znanje jezika eden izmed ključnih dejavnikov za (ne)uspešnost romskih učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji sebe ne zaznavajo kot pomembnega dejavnika pri doseganju učnega uspeha romskih učencev, imajo pa pomembno vlogo pri socializaciji oziroma sprejemanju romskih učencev v družbo vrstnikov.
Ključne besede: romski učenci, slovenski jezik – jezik okolja, kulturna različnost, inkluzivno izobraževanje, učna (ne)uspešnost, sprejetost.
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 771; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Povezanost obiskovanja pevskega zbora s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev
Katja Kovše, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil odkriti povezavo oziroma vpliv obiskovanja interesne dejavnosti pevski zbor s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev. Obenem smo raziskali motive petošolcev za obiskovanje pevskega zbora, njihovo druženje v prostem času in povezavo med obiskovanjem interesne dejavnosti pevski zbor ter učnimi uspehi petošolcev. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen petja skozi zgodovino, pomen in razvoj glasu oziroma petja v odraščanju posameznika, predstavili smo cilje ter glasbenorazvojne dosežke interesne dejavnosti pevski zbor v osnovni šoli. Poglobili smo se tudi v fiziološke in psihološke učinke petja ter zborovskega petja na človeško telo in predstavili pomen glasu v glasbeni terapiji. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili socialni sprejetosti v osnovni šoli, in sicer smo se osredotočili na obdobje poznega otroštva. Spoznali smo, kako poteka socialni in psihosocialni razvoj po Eriksonu, kaj pomenijo otrokom odnosi z vrstniki ter kako na odnose vpliva socialna kompetentnost. Opredelili smo socialno sprejetost otrok in obrazložili sociometrični položaj učencev v razredu ter s tem povezano priljubljenost. V empiričnem delu smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika in sociometrične preizkušnje. V raziskavi so sodelovali učenci petega razreda (n = 152) različnih osnovnih šol in na podlagi njihovih odgovorov smo potrdili vse vnaprej postavljene hipoteze. Iz rezultatov smo razbrali, da se k interesni dejavnosti pevski zbor v povprečju prijavi več deklet kot fantov. Ugotovili smo, da so petošolci, ki obiskujejo interesno dejavnost pevski zbor, med socialno bolj sprejetimi učenci, prav tako pa dosegajo boljše učne uspehe.
Ključne besede: pevski zbor, petje, petošolci, socialna sprejetost, sociometrični položaj
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici