| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Intervencije po odpustu starejših pacientov za preprečevanje ponovne hospitalizacije
Jasna Plohl, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja starejšega prebivalstva, ki je najpogostejši uporabnik zdravstvenih storitev, je potrebno skrbno načrtovanje bolnišničnih odpustov, spremljanje starejših pacientov po odpustu iz bolnišnice in informiranje pacientov z namenom, da se prepreči ponovna hospitalizacija. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije, ki se izvajajo po odpustu starejših pacientov, za preprečevanje ponovne hospitalizacije. Metode: Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v naslednjih bazah podatkov: Cinahl, Medline in SAGE journals. Članki, uporabljeni za izdelavo zaključnega dela, niso bili starejši od 10 let. Vključili smo v celoti objavljene pregledne in znanstvene članke v povezavi z našo temo, ki temeljijo na opazovalnih študijah ter sistematičnih pregledih literature. Rezultati: Intervencije za preprečevanje ponovne hospitalizacije, ki smo jih identificirali na podlagi pregleda literature, so: telefonski klici in/ali obiski na domu s strani splošnega zdravnika ali medicinske sestre, aktivno načrtovanje odpusta v času hospitalizacije, domači program za vodenje pacienta z uporabo telemedicine, napotki ob odpustu, obisk socialnega delavca v 72 urah po odpustu, pravočasna izmenjava informacij ob odpustu med bolnišnico in lekarniško dejavnostjo, poklicno usmerjene intervencije za medicinske sestre, organizacijske/kulturne intervencije, intervencije, usmerjene k pacientu in njegovim svojcem, programi vadbe, ki so jih prejeli pacienti, učinkoviti programi rehabilitacije. Razprava in sklep: Veliko avtorjev poudarja pomen nadaljnjih raziskav na to temo, saj ni najbolj jasno, katere intervencije ob odpustu starejših pacientov so resnično učinkovite za zmanjševanje ponovne hospitalizacije.
Ključne besede: načrt odpusta, ponovni sprejem pacienta, slabotni starejši, starejši z visokim tveganjem, starejši ljudje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (549,61 KB)

2.
Dogovori o sklenitvi pogodbe
Luka Šilc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava dogovore in avtonomne institute, ki se v poslovni praksi uporabljajo v postopku sklepanja pogodbe. Poslovna praksa je v zvezi s pogajanji in sklenitvijo pogodbe razvila mnoge institute, s katerimi lahko stranki opredelita, da se bosta pogajali, o čem se bosta pogajali, kakšno ravnanje pričakujeta druga od druge med pogajanji pred sklenitvijo pogodbe oziroma izrazita način usklajevanja o pogodbeni vsebini ali o posameznih pogodbenih sestavinah. Stranki lahko tudi opredelita, da sta morda že dosegli določeno stopnjo soglasja glede nekaterih okoliščin posla ali izrazita svojo pripravljenost na nadaljnja pogajanja. Pomembno vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje njihove pravne narave in posledic. Čeprav imajo v tem magistrskem delu obravnavani instituti in dogovori v poslovni praksi načeloma uveljavljene tipične značilnosti, so pravna narava in posledice praviloma odvisne od presoje vsakega konkretnega primera posebej. Za presojo ravnanja strank se uporabljajo tudi pravna pravila, a so ta še posebej abstraktna. V poštev pridejo predvsem pravna pravila, ki urejajo fazo pogajanj; za presojo, ali je doseženo soglasje o sklenitvi pogodbe, pa bodo pomembna tudi pravila o ponudbi in sprejemu. Avtonomni instituti olajšajo postopek sklepanja pogodbe, stranki pa lahko z njimi tudi konkretneje opredelita svoje potrebno ravnanje oziroma zavarujeta svoj položaj med pogajanji, tako da opredelita bodoči potek pogajanj ali ravnanje, ki se pričakuje od nasprotne stranke. Stranki pa lahko izrazita tudi svoje namere glede pogajanj in sklenitve pogodbe. Vsi obravnavani avtonomni instituti in dogovori strank služijo istemu cilju, to je uspešni sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: pogajanja, ponudba, sprejem, izjava volje, sporazum o pogajanjih, pismo o nameri, pisna potrditev, patronatska izjava
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (606,08 KB)

3.
Izboljšanje skladiščnega poslovanja v podjetju hiko trade d. o. o.
Adrijan Pregl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali in predstavili skladiščno poslovanje v podjetju Hiko trade d.o.o., ki je specializirano za storitve skladiščenja, logistike, distribucije in prodaje izdelkov blagovne znamke Vileda. V teoretičnem delu smo opredelili poslovne procese v splošnem smislu, kakor tudi poslovne funkcije. Nato smo se osredotočili na opredelitev skladiščnega poslovanja. V praktičnem delu smo predstavili podjetje Hiko trade d.o.o., njihovo načrtovanje in izvajanje poslovanja ter kadrovsko strukturo. Podrobno smo opisali temeljne skladiščne procese, kakor tudi vse podporne procese, s katerimi se ukvarjajo, na primeru robotov za čiščenje tal. Tako smo natančno opisali sprejem, skladiščenje in odpremo v izbranem podjetju. Pred opisovanjem specifičnega procesa smo ga najprej teoretično definirali. Skozi opisovanje pa smo tudi predstavili poslovni objekt, v katerem se izvajajo poslovni procesi, kakor tudi opremo in tehnologijo, s katero rokujejo zaposleni. Skozi kritično analizo smo spoznali probleme, s katerimi se podjetje srečuje in predstavili rešitve, ki bi izboljšale sprejem in odpremo blaga ter evidentiranje zalog.
Ključne besede: Poslovni procesi, skladiščno poslovanje, sprejem, skladiščenje, odprema.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 255; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (967,42 KB)

4.
Zdravstvena obravnava pacienta v urgentni ambulanti po piku žuželk
Katja Bagoroš, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pik ose, čebele in ostalih žuželk so najpogostejši vzrok za pojav alergije in anafilaksije. Ob piku žuželke se lahko pojavi lokalna reakcija na mestu pika, medtem ko se pri občutljivih ljudeh razvije alergijska reakcija, ki lahko vodi v anafilaktični šok in smrt. Veliko ljudi z različnimi alergijskimi reakcijami obišče urgentno ambulanto, zato smo z raziskavo želeli predstaviti zdravstveno obravnavo pacienta po piku žuželk v urgentni ambulanti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je zajemala neslučajnostni kvotni vzorec posameznikov starejših od 18 let, katerih ambulantni karton je arhiviran v zadnjih petih letih in so kot vodilni vzrok obiska urgentne ambulante navajali pik žuželke. Rezultati: Od januarja 2013 do decembra 2017 je bilo zabeleženih 2725 pacientov, ki so pomoč poiskali zaradi pika žuželk; od tega 1525 oseb ženskega spola in 1200 moškega spola. Več kot polovici oz. v 313 primerih od 421 pacientov, ki so imeli zabeleženo triažno kategorijo, je bila dodeljena triažna kategorija zelene barve. Glavni vzrok prihoda je bila oteklina na mestu pika, ki je v večini primerih bila lokalna reakcija na pik. Pacientom so pri lajšanju težav pomagali zdravstveni delavci s predpisano terapijo s strani zdravnika, različnimi preiskavami ter intervencijami. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je prikazala obravnavo pacienta v urgentni ambulanti po piku žuželk, ki je zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente s pikom podučimo o pravilnem ravnanju, saj je pacientov s preobčutljivostjo na pik žuželke veliko.
Ključne besede: alergija, pik insekta, urgentna medicina, sprejem pacienta.  
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (808,19 KB)

5.
Stiske starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo
Maja Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Življenjska doba se zaradi izboljšanja razmer tako na socialnih kot zdravstvenih segmentih daljša. Nekateri starostniki se odločijo za namestitev v institucionalno varstvo. Ob tem se pogosto pojavijo različne stiske, s katerimi se starostniki soočajo na različne načine. Z zaključnim delom želimo opozoriti na najpogostejše stiske, s katerimi se soočajo starostniki ob namestitvi v institucionalno varstvo. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so bili delno strukturirani intervjuji z osmimi starejšimi osebami, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Uporabljena je bila metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v tri glavne teme, in sicer: izguba avtonomije; depresivno razpoloženje in tuje okolje. Ugotovili smo, da starejše osebe ob namestitvi v institucionalno varstvo doživljajo stiske, s katerimi se soočajo na različne načine. Diskusija in zaključek: Starejše osebe se ob namestitvi v institucionalno varstvo spoprijemajo z različnimi stiskami. Ugotovili smo, da starejšim osebam največjo stisko predstavljajo tuje okolje, izguba avtonomije ter depresivno razpoloženje. Narejenih je zelo malo raziskav glede čustvenega doživljanja starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo, zato bi bilo treba več pozornosti usmeriti na to temo.
Ključne besede: starostnik, stiske, čustva, doživljanje, sprejem v dom.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 756; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Paketno poslovanje v podjetju: analiza vpliva avtomatizacije procesa na uporabniško izkušnjo
Marjetka Klančnik Kropf, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je z vidika uporabniške izkušnje predstavljen vpliv spremembe v procesu dostave paketnih pošiljk v izbranem podjetju, ki jo je povzročila implementacija avtomatizirane rešitve za sprejem in dostavo paketnih pošiljk. Vpeljava novih tehnologij v podjetja omogoča višjo produktivnost, hkrati razvoj na vseh segmentih življenja, spreminja pričakovanja in vedenje strank. Rast spletne trgovine je eden izmed trendov, ki je najmočneje zaznamoval zadnja leta, potrošniki od distributerjev blaga pričakujejo visoko kakovost izvedbe dostave in uporabo različnih možnosti, izmed katerih lahko v danem trenutku izberejo najprimernejšo. V osrednjem delu obravnavamo značilnosti paketnega poslovanja na trgu Evropske unije in v Sloveniji. Predstavimo Pošto Slovenije, ki je za informatizacijo paketnega poslovanja izvedla in še izvaja vrsto razvojnih projektov. Predstavljena sprememba procesa pomeni sodobno različico izvajanja storitev dostave ter možnost za zagotavljanje kakovostnega poslovanja ter prihodnjega razvoja. Na osnovi opravljene analize v opazovanem obdobju po implementaciji spremembe v poslovanje je predstavljena učinkovitost avtomatov glede na stopnjo vročljivosti pošiljk v dnevu dostave ter njihova uporaba glede na čas opravljanja transakcij.
Ključne besede: spletna trgovina, dostava paketov, uporabniška izkušnja, avtomatizacija, avtomat za sprejem in dostavo pošiljk.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 534; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
MODIFIKACIJA POGODB PO DUNAJSKI KONVENCIJI O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Matic Vrabič, 2016, diplomsko delo

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

8.
PRIPRAVA OTROKA NA SPREJEM IN ODPUST IZ BOLNIŠNICE
Evelina Slavin, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci so ranljiva populacija, za katero je posebej potrebna večja skrb in zavzetost pri obravnavi v zdravstveni negi. Prizadetost zaradi bolezenskega stanja samo povečuje otrokove travme, kakor tudi spremljevalce oziroma skrbnike ali starše. Sam sprejem je velika sprememba za vse skupaj, saj poteka v drugem okolju in v drugih okoliščinah. Vsekakor igrajo pomembno vlogo pri pripravi otrok na sprejem starši oziroma skrbniki, kot tudi negovalno osebje, ki sodeluje pri samem sprejemu. Sam odpust poteka bolj v sproščenem ozračju, saj bo zdravljenje potekalo v domačem okolju. Odpust otroka je proces, ki je soodvisen od samega poteka zdravljenja in zdravstvenega stanja. Pomembno pri tem je, da so starši pravilno seznanjeni, kako ravnati v primeru poslabšanja in nadaljevanja zdravljenja. Vsekakor pa vsak sprejem pomeni za otroka misel na čimprejšnji odpust. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo najnovejše tuje in domače strokovne, znanstvene literature. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 20 vprašanj; 13 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanj polodprtega tipa ter 4 vprašanja odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu juliju 2016 je sodelovalo 50 staršev. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Iz raziskovalnega dela izhaja ugotovitev, da je medicinska sestra dovolj strokovno usposobljena za svoje naloge in vlogo ob sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice. Tudi seznanjenost in informiranost staršev oziroma skrbnikov je glede na rezultate ankete zadovoljivo. Sklep: Pri sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice je pomembna komunikacija in informiranost staršev, skrbnikov in otrok. Otroku je velika prednost, če lahko sobiva z ljubljeno osebo. To tudi ugodno vpliva na sam potek zdravljenja.
Ključne besede: Odpust, sprejem, medicinska sestra, otrok, starši, sobivanje, informiranje.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
ZADRŽANJE OSEB NA ZDRAVLJENJU BREZ PRIVOLITVE V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IN SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Tjaša Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram postopke zadržanja oseb na zdravljenju brez privolitve v psihiatrični bolnišnici in socialno varstvenem zavodu. Tematika je predmet številnih mednarodnih dokumentov, ki so narekovali sprejem ustreznih nacionalnih zakonodaj. Ker se obdelani postopki povezujejo s široko paleto ustavno varovanih pravic oseb, ki se jih zadrži na zdravljenju proti njihovi volji, so se udeleženci v konkretnih primerih, katerih število vztrajno narašča, pogosto posluževali pravnih sredstev zoper odločitve sodišč, iz česar se je izoblikovala bogata sodna praksa, ki je prav tako predmet tega magistrskega dela. Predstavljena je mednarodno pravna ureditev področja in posameznih institutov, aplikacija mednarodnih norm v zakonodajah nekaterih držav, podrobno pa bodo razčlenjeni postopki po Zakonu o duševnem zdravju; ugotovitve analize samih določil zakona in sodne prakse so narekovale, da izpostavim težave zakona in posameznih udeležencev postopkov pri izvajanju zakonskih določil. Samo dejstvo, da so bile zaznane težave z izvajanjem zakona, ter da so nanje pri izvrševanju posameznih faz postopkov po Zakonu o duševnem zdravju opozorili vsi udeleženci postopkov, nakazuje na potrebe po spremembah obdelane ureditve, vse s ciljem, da se v največji meri zavarujejo pravice in koristi oseb, ki so v svojem stanju ranljive in tudi sicer v družbi stigmatizirane – oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: duševno zdravje, duševna motnja, oseba z duševno motnjo, ogrožanje, privolitev, sprejem in zadržanje, zdravljenje, oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 985; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
DRUGI DEL DUNAJSKE KONVENCIJE Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Anja Vojsk, 2016, diplomsko delo

Opis: Med strankama je kupna pogodba sklenjena, ko dosežeta soglasje volj, da soglašata o vseh bistvenih sestavinah oziroma da se strinjata o tem, da želita skleniti pogodbo. Pravna instituta, s katerima se ugotovi soglasje volj med strankam, sta ponudba in sprejem. Dunajska konvencija sklenitev mednarodne kupne pogodbe na podlagi ponudbe in njenega sprejema ureja v drugem delu (členi 14 do 24). Predpostavke ponudbe, kot predloga za sklenitev pogodbe so urejene v uvodnem 14. členu. Vsebovati mora tiste elemente, iz katerih bo razvidna vsebina obveznosti pogodbenih strank. Da lahko govorimo o sklenjeni pogodbi, mora ponudba biti dana in naslovnik jo mora sprejeti. Bistveno vprašanje na tem mestu je, kdaj je ponudba sprejeta. Lahko je izrecno s strani naslovnika ali pa s konkludentnimi dejanji, na podlagi običajev ali prakse, ki je vzpostavljena med strankama. Podrobnejša ureditev sprejema je urejena v 18. členu. Ključnega pomena je tudi, da je sprejeta pravočasno. Rok za sprejem ureja 20. člen Dk. Kadar naslovnik poda izjavo o sprejemu, ki pomeni sprejem in vsebuje kakršne koli spremembe od prvotne ponudbe, se šteje, da je ponudba zavrnjena. Govorimo o nasprotni ponudbi in je podrobneje opredeljena v 19. členu. Države pogodbenice lahko izrečejo pridržek iz 92. člena glede drugega dela konvencije. V tem primeru se država, ki pridržek izreče, glede tega dela ne obravnava kot država pogodbenica.
Ključne besede: Dunajska konvencija, prodajna pogodba, ponudba, sprejem, preklic, zamuda
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1044; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (405,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici