| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravne posledice izbrisa gospodarskih družb brez likvidacije : magistrsko delo
Sara Tajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Oblikovanje tržnega gospodarstva, kot ga poznamo danes, je zahtevalo veliko število žrtev, tako pravnih oseb kot tudi fizičnih. Osamosvojitev Slovenije je bila poglavitni razlog za sprejemanje nove zakonodaje na vseh področjih, med drugim tudi na področju korporacijskega prava. Novonastala država je sprva spodbujala k ustanovitvi podjetij, a so kmalu nastopile težave, ker so se v podjetniške vode podali neizkušeni podjetniki, kar je povzročilo, da je bilo v sodni register vpisano veliko število nedelujočih, nelikvidnih podjetij, v nekaterih primerih tudi brez premoženja ali zaposlenih, kar je po mnenju zakonodajalca predstavljalo grožnjo gospodarskemu trgu. Še pred začetkom 21. stoletja zakonodajalec sprejel zakonsko ureditev, ki je ne pozna nobena druga država, in sicer omogočala je prisilen izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez predhodno opravljenega postopka likvidacije družbe, če so bili izpolnjeni ne tako zahtevni kriteriji za izbris podjetja, hkrati pa so na družbenike in delničarje (v nadaljevanju: družbeniki) ex lege prešli dolgovi izbrisane družbe, za katere so odgovarjali solidarno in neomejeno. Takšna odgovornost je v praksi povzročila izvršbe na zasebnem premoženju fizičnih oseb, ki so bile vpisane v sodni register kot družbeniki kapitalskih družb. Zakonska ureditev je bila sporna z vidika treh pravnih področij, katerih načela so bila z začetkom veljavnosti zakona prekršena, to so ustavno, korporacijsko in civilno pravo, vendar je pred razveljavljenjem zakonodaje nastala škoda tako gospodarskim družbam neposredno z dejanjem izbrisa kot tudi v zasebni sferi posameznikov oziroma družbenikov kapitalskih družb. Zakonodajalec je sprejetje sporne zakonske ureditve skušal utemeljiti kot sankcijo za neupoštevanje kogentnih določb (jus cogens) drugega zakona, na katerega je napotovala. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da bi bila sodišča ob običajnem vodenju stečajnih postopkov nad podjetji preobremenjena. Korporacijska zakonodaja je, preden je bila leta 2011 ugotovljena kot protiustavna in nesorazmerna, veljala presenetljivih 12 let in za seboj pustila negativne posledice, večkrat je bila izpodbijana na Ustavnem sodišču in enkrat celo na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), vendar je bilo šele na slednjem ugotovljeno, da so oškodovanci zakonodaje na vseh nacionalnih instancah postavljali napačna vprašanja s tega področja, in sicer družbeniki so na nacionalnih instancah zatrjevali, da so direktni oškodovanci, morali pa bi se sklicevati, da so sekundarno oškodovani. Zakonodajalec je, ko je leta 2011 opazil svojo napako sprejetja sporne zakonodaje, ki je dala državi možnost tako radikalnega posega v različna področja prava in pravice ne le družb, ampak tudi njenih družbenikov osebno, s številnimi zakoni neuspešno poskušal odpravljati daljnosežne posledice do leta 2021, ko je bil Državnemu svetu prvič podan predlog zakona, ki vključuje odškodninsko odgovornost države.
Ključne besede: Izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti, prisilno prenehanje, finančno poslovanje družb, spregled pravne osebnosti, aktivni družbeniki, pasivni družbeniki, večkratna sprememba zakonodaje, saniranje posledic, drugačen pristop s strani ESČP.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Marjana Raduha, 2012, diplomsko delo

Opis: Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta civilnopravnega instituta spregleda pravne osebnosti, ki se v osnovi deli na jamčevalni in pripisni spregled pravne osebnosti. Ta delitev temelji na pravni posledicah, ki so značilne za posamezno podvrsto. Njegovo bistvo je negiranje ločitvenega načela pri pravnih osebah. S pripisnim spregledom pravne osebnosti določenemu pravnemu subjektu pripišemo neko lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev, ki dejansko pripada oziroma se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice tega dejanskega stanja učinkujejo na subjekt, ki se mu določena lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev pripiše. Ena od udeleženih oseb je zmeraj pravna oseba. Ta institut pozna večina večjih svetovnih pravnih sistemov a je v le redko katerem uzakonjen in povzroča v teoriji veliko polemik, pravna praksa pa se ga načeloma poslužuje v izjemnih primerih, kadar druge rešitve ne prinesejo pravičnega rezultata.
Ključne besede: pripisni spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled pravne osebnosti, spregled pravne osebnosti, pravna oseba, ločitveno načelo, načelo poštenosti in pravičnosti, teorija kontrole
Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 3886; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (391,16 KB)

3.
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Polona Štumberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.
Ključne besede: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3481; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (443,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici