| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajna
Boštjan Lampe, 2019, magistrsko delo

Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
VPLIV TIPOV OBIRALNIKOV KORUZE IN HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO LIČKANJA
Branka Petek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomske naloge je analizirati razliko v kvaliteti spravila koruze s starejšim (Tornado 40) in novejšim modelom (Tornado 40 EOL) obiralnika koruze SIP, prav tako pa tudi izgube in poškodbe pridelka, nastale zaradi različne hitrosti spravila. Poskus je bil opravljen na parceli Lesjak (okolici Arje vasi), na srednje poznem hibridu zobanke Saxxoo. Poskusna parcela je bila najprej razdeljena na dva dela glede na tip obiralnika, potem pa smo z vsakim obiralnikom obirali koruzne storže pri štirih različnih prestavah – traktor Torpedo Deutz TX 48 (S1  prva direktna, L2  druga reduktor, L3  tretja reduktor in L4  četrta reduktor) oziroma hitrostih vožnje (varianta) v treh ponovitvah. Posamezna parcelica je bila dolga 50 m in široka za eno vrsto koruznih rastlin (0,70 m). Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 je znašala pri L2 2,03 km/h, L3 3,02 km/h, L4 4,34 km/h in S1 6,25 km/h. Povprečna izmerjena hitrost pri obiralniku Tornado 40 EOL je znašala pri L2 2,09 km/h, L3 3,11 km/h, L4 4,52 km/h in S1 6,49 km/h. Ko smo strojno obrali posamezno vrsto, smo pobrali še vse neobrane in odpadle storže ter jih ločeno stehtali in spravili v vreče za kasnejšo analizo v laboratoriju. Število ličja na storžu v odvisnosti od hitrosti je bilo boljše pri obiralniku Tornado 40 EOL, saj je bila oličkanost boljša, poškodbe storžev pa zanemarljivo večje (0,5 %), saj je bilo povprečno število ličja na posameznem storžu manjše. Masa izgub pri Tornadu 40 EOL s hitrostjo pada. Z obiralniki koruze oberemo storže koruze v optimalnem času zrelosti in za pogon ne potrebujemo močnega traktorja. Primerna rešitev so predvsem zaradi stroškov sušenja, ki jih na manjših kmetijah ni, saj potem koruzo pospravijo v koruznjake.
Ključne besede: koruza, obiralnik, ličkanje, hitrost, spravilo
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

3.
4.
5.
OGREVANJE STANOVANJSKE HIŠE S KOTLOM NA POLENA IN ZALOGOVNIKOM
Jure Iljaž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta opisana kotel na polena in njegovo delovanje. Prikazano je tudi, kako pripravimo les za kurjavo in ga skladiščimo, saj je to zelo pomembno za pravilno delovanje kotla. Nepogrešljiv del kotla na polena je tudi hranilnik tople vode. V praktičnem delu smo izračunali toplotne izgube stanovanjske hiše in kakšen hranilnik tople vode bi bil dejansko potreben.
Ključne besede: kotel na polena, hranilnik tople vode, spravilo lesa, toplotne izgube
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1029; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

6.
Optimizacija transporta biomase do bioplinarne
Darko Košar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Optimizacija transporta biomase do bioplinarne smo razreševali težave, ki se pojavljajo pri transportu biomase, in iskali kombinacije transporta, s katerimi bi zmanjšali transportne stroške in s tem tudi vpliv transporta na okolje. V teoretičnem delu smo opisali in definirali najpomembnejše pojme, ki so pomembni pri razreševanju našega problema. Nato pa smo raziskali, kako to poteka v praksi in kaj se da izboljšati. Na osnovi teorije in po preučitvi primera smo naleteli na ključna vprašanja, ki se nanašajo na neurejene transportne poti in neprimerne kombinacije transportnih sredstev. Ugotovili smo, da je v praksi premalo uporabljena teorija, pri samem spravilu in transportu biomase pa je neurejena logistika. Predlagane razrešitve temeljijo na osnovi teorije in prakse, ki stremijo k uporabi novejših transportnih sredstev, logistike spravila in različnih kombinacij transporta. Na osnovi teh rešitev smo predhodno naredili nove kombinacije transportnih sredstev z njihovimi prednostmi in izračune stroškov, ki bi pri tem nastali. Po predlaganih rešitvah bo sledilo uvajanje oziroma preverba le-teh v praksi.
Ključne besede: logistika transporta, spravilo biomase, alternativni transport biomase.
Objavljeno: 15.03.2013; Ogledov: 951; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
POSEBNOSTI REVIDIRANJA SISTEMA NOTRANJIH KONTROL PRI POSEKU IN SPRAVILU LESA
Lidija Juvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar opisuje posebnosti revidiranja sistema notranjih kontrol pri poseku in spravilu lesa. Revidiranje notranjih kontrol daje revizorju ugotovitve o točnem, poštenem in resničnem izkazovanju evidenc revidiranega podjetja in spoznanje o učinkovitem delovnanju notranjih kontrol ter vključuje možnosti opiranja na njih v zaključni fazi revizije, če meni, da so le-te dovolj zanesljive. Glede opredelitve notranjih kontrol je zapisanih veliko definicij različnih avtorjev, pri čemer so si razlage bolj ali manj podobne. Sistem notranjih kontrol uvede poslovodstvo z namenom, da zagotovi varovanje premoženja pri svojem delovanju. V diplomskem seminarju sem opisala proces poteka sečnje in spravila lesa iz gozdov ter posebnosti sistema notranjih kontrol, ki se kažejo kot nadziranje in kontroliranje pravilnosti in popolnosti sprotnih evidenc. Evidence, ki spremljajo ta proces, so fizične kontrole nad pravilnostjo in ustreznostjo izvajanja gozdarske aktivnosti ter računalniškim informacijskim sistemom, kjer gre za preverjanje pravilno vnešenih podatkov prejetih listin in poročil.
Ključne besede: notranje kontrole, revidiranje notranjih kontrol, kontrolni postopki, računovodski sistem, gozdarska dejavnost, posek in spravilo lesa, poslovni proces.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1495; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Primerjava učinkovitosti razljičnih silažnih kombajnov na manjših kmetijah
Klemen Hrastel, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo primerjali učinkovitost siliranja koruze z enorednim kombajnom SIP Vihar 40 in samohodnim Class Jaguar 695 Mega na manjših kmetijah. Z enorednim kombajnom smo za napolnitev ene Tehnostrojeve prikolice (9,1 m3) porabili 12,92 min oziroma 4-krat več časa kot s samohodnim kombajnom (2,86 min). Za žetev 1 ha koruze smo porabili z enovrstnim kombajnom 5,9 h/ha s samohodnim pa 2,2 h/ha. Površinska storilnost je bila pri samohodnem kombajnu za 77% večja (0.91 h/ha) kot pri enorednem (0.23 h/ha). Siliranje s samohodnim kombajnom je organizacijsko težje, saj za učinkovito izvedbo del potrebujemo vsaj 2-3 krat več ljudi in strojev kot pri siliranju z enorednim kombajnom, zato je siliranje na manjših kmetijah veliko bolj primerno z enorednim kombajnom kot z večrednim.
Ključne besede: Ključne besede: Silo kombajn/ koruza / silaža / spravilo/
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 2771; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (6,22 MB)

9.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 3355; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici