1. Usmeritve za izvedbo dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloJulija Kočet, 2024, magistrsko delo Opis: Osrednji namen magistrskega dela je bil zasnovati usmeritve za učitelje in jih tako spodbuditi k izvajanju predmeta spoznavanje okolja na prostem. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pedagoško-didaktični sklop, kjer smo opredelili predmet spoznavanja okolja, ter podrobneje definirali izkustveno učenje in pouk na prostem. V obravnavo izkustvenega učenja smo vključili opredelitve, osnovna načela, metode in postopke, faze in načrtovanje ter izvajanje izkustvenega učenja. Temu sledi opis pouka na prostem, ki vključuje opredelitev, načela in faze poučevanja pouka na prostem, samo organizacijo omenjenega pouka in ovire, ki so pri izvajanju pogoste.
Praktični del magistrskega dela vključuje namen, krajši opis osnovne šole in njene podružnice, kjer so se določene aktivnosti izvajale, ter širok nabor dejavnosti za izvajanje pouka spoznavanja okolja na prostem. Med dejavnosti je zajet pester nabor ciljev iz učnega načrta predmeta spoznavanje okolja. Vsaka dejavnost ima dodeljen naslov, tematski sklop in učni cilj, ki ga z izvajanjem dosegamo. Prav tako so vključene vse potrebne priloge, ki jih dejavnosti potrebujejo za lažjo izvedbo.
V nadaljevanju smo glede na izbor dejavnosti pripravili še model učne ure, ki vključuje podrobno učno pripravo, s katero smo določene dejavnosti preizkusili tudi v praksi. Slednje je potekalo pri pouku predmeta spoznavanje okolja v kombiniranem oddelku drugega in tretjega razreda. Po končani izvedbi smo opravljeno delo še evalvirali in podali sklep. Ključne besede: spoznavanje okolja, razredna stopnja, pouk na prostem, dejavnosti Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (8,66 MB) |
2. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja. Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. Preverjanje naravoslovne pismenosti v astronomskih vsebinah pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloNika Vida Zidarič, 2024, magistrsko delo Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta.
Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli.
V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti. Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,19 MB) |
4. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem. Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,14 MB) |
5. Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko deloKarolina Cep, 2023, magistrsko delo Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih. Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko deloValentina Bažika, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov. Ključne besede: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 46
Celotno besedilo (8,85 MB) |
7. Formativno spremljanje pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloKlara Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Formativno spremljanje poudarja pomembnost aktivnega vključevanja učencev v učni proces, z namenom ugotavljanja predznanja ali pridobitve dokazov o učenju, ki so učitelju v oporo pri nadaljnjem načrtovanju učnih aktivnosti. V magistrski nalogi je predstavljen pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, pri katerem so bili v učne ure tematskega sklopa Skupnosti vključeni elementi formativnega spremljanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet spoznavanje okolja, pri čemer je v ospredju tematski sklop Skupnosti v 3. razredu. Sledi predstavitev formativnega spremljanja in posameznih elementov formativnega spremljanja, ki jih vključujemo v izvajanje pouka. V praktičnem delu magistrske naloge so prikazane učne ure, ki so bile izvedene na eni izmed pomurskih osnovnih šol. Sledi analiza in evalvacija učnih ur na podlagi pridobljenih dokazov o učenju. Ugotovljeno je bilo, da so bili učenci pri uporabi formativnega spremljanja bolj motivirani za delo in aktivni. Ključne besede: Formativno spremljanje, spoznavanje okolja, 3. razred, sklop Skupnosti. Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 93
Celotno besedilo (7,04 MB) |
8. Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe : magistrsko deloAstrid Bukovšek, 2023, magistrsko delo Opis: Tradicionalno poučevanje, ki temelji na pasivnem prejemanju informacij in pomanjkanju medsebojnih interakcij, je priporočljivo nadomestiti z aktivnim sodelovanjem, kritičnim razmišljanjem in samostojno izgradnjo znanja pri učencih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uporabo aktivnih oblik sodelovalnega učenja in učenja na prostem kot učinkovitih učnih pristopov. Glavni namen magistrske naloge je bil izdelati priprave za pouk na prostem v povezavi s sodelovalnim učenjem od 1. do 5. razreda. V okviru naloge smo pripravo za 1. razred tudi izvedli. Evalvirali smo jo z mnenjem otrok ter prisotne učiteljice ter dodali lastna opažanja. Rezultati izvedbe so pokazali, da je sodelovalno učenje in učenje na prostem pozitivno vplivalo na motivacijo učencev, razvoj njihovih socialnih veščin, povečanje zavzetosti, globlje razumevanje in uporabo učne snovi. Ključne besede: sodelovalno učenje, pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 127
Celotno besedilo (16,09 MB) |
9. Spodbujanje aktivnosti učencev pri naravoslovnih vsebinah v 2. razredu s pomočjo terapevtskega psa : magistrsko deloMaša Lipovec, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjem obdobju se veliko govori o izkustvenem učenju in gozdni pedagogiki, ki pripomoreta k pridobivanju več izkušenj otrok in učencev. Dodano vrednost pa lahko prinesejo tudi izkušnje s srečanjem s terapevtskim psom, ki sodeluje pri pouku.
V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih aktivnosti pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu, v katere sta aktivno vključena terapevtski pes in njegov vodnik, ter na samo izvedbo teh aktivnosti. Po opravljenih aktivnostih so učenci zapisali svoje misli, starše učencev pa smo povabili k reševanju anketnega vprašalnika o njihovem pogledu na poučevanje s terapevtskim psom.
V raziskavi je sodelovalo 25 učencev, ki obiskujejo 2. razred Osnovne šole Pod goro Slovenske Konjice. Z raziskavo smo poskušali spodbuditi učence k večji motiviranosti za sodelovanje pri urah spoznavanja okolja. Hkrati pa smo poskušali predstaviti psa kot motivatorja, dobrega poslušalca in predvsem prijatelja učencem.
Učenci so se vsake ure spoznavanja okolja, pri kateri je sodelovala terapevtska psička, zelo veselili. Čeprav je v prvih učnih urah nekaj učenk pokazalo strah pred psom, se je v naslednjih izvedenih urah izkazalo, da je bil odveč. V zadnjih učnih urah so prav vsi učenci z veseljem sodelovali s psičko, skupaj z njo so izvajali različne aktivnosti, najraje pa so psičko nagradili za njeno pomoč pri učnih urah spoznavanja okolja.
Tudi starši učencev so izrazili zadovoljstvo z drugače izpeljanim poukom. Izkazalo se je, da so bili vsi starši zadovoljni z načinom dela, ko je pri urah spoznavanja okolja sodeloval terapevtski par. Ob začetku izvedbe pouka s terapevtskim parom je nekaj staršev navedlo, da je otroke psa strah, ob zaključku pa so bili veseli, saj so se otroci s psom spoprijateljili. Starši si želijo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, da bi bil terapevtski par v razredu prisoten vsaj enkrat tedensko. Ključne besede: Terapevtski pes, vodnik, spoznavanje okolja, naravoslovne vsebine, šola. Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 96
Celotno besedilo (17,08 MB) |
10. Aktivnosti v Pomurskem muzeju Murska Sobota za učence razredne stopnje s poudarkom na vsebinah kulturne dediščine : magistrsko deloVeronika Smodiš, 2023, magistrsko delo Opis: Učni proces, ki temelji na predpostavkah konstruktivizma, poudarja dvoje, in sicer: aktivno vlogo učenca in njegovo predznanje. Slednje lahko učenec izgrajuje, dopolnjuje z na novo pridobljenim znanjem. Takšen pouk lahko izvedemo z različnimi didaktičnimi strategijami, med katerimi izstopa raziskovalni pouk. Kljub temu da je takšen pouk osredinjen na učenca (raziskovalca), je pomemben tudi učitelj, saj načrtuje pouk, za katerega je potrebna dobra strokovna podkovanost. Že učna načrta za predmet spoznavanje okolja in predmet družba »napeljujeta« k temu, da je nekatere vsebine priporočljivo izvesti v neposrednem okolju. Tako lahko učenci teoretično znanje kulturne dediščine nadgradijo v ustanovah, kot so muzeji. V teoretičnem delu magistrske naloge je poudarjen konstruktivizem, raziskovalni pouk, kulturna dediščina in muzej. Predstavljen je tudi Pomurski muzej Murska Sobota in njegovi prostori z zbirkami. Namen magistrske naloge je prikazati primere načrtovanih učnih aktivnosti v izbranem muzeju za učence od 1. do 4. razreda pri predmetu spoznavanje okolja in predmetu družba ter podrobnejšo učno pripravo za učence 5. razreda pri predmetu družba, v katero smo vpeljali stopnje raziskovalnega pouka. Pri tem smo izhajali iz ciljev vsebin kulturne dediščine iz učnih načrtov omenjenih predmetov. Z aktivnostmi smo želeli prikazati, da kljub temu da načrtovanje obiska muzeja in raziskovalnega pouka vzameta ogromno časa, lahko učitelji lažje dosegajo cilje kulturne dediščine v neposrednem učnem okolju in uporabljajo takšne strategije, ki vplivajo na uspešno izgradnjo znanja učencev. Ključne besede: raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, predmet družba, kulturna dediščina, muzej Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 50
Celotno besedilo (6,35 MB) |