Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Konstruktivizem kot pedagoški pristop poudarja, da učenec znanje oblikuje samostojno, na temelju izkušenj, raziskovanja in socialnih interakcij. Vloga učitelja je predvsem v usmerjanju, spodbujanju mišljenja ter ustvarjanju učnega okolja, ki omogoča aktivno in smiselno učenje. V razrednem pouku, zlasti pri predmetu Spoznavanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se konstruktivistični pristopi odražajo v uporabi odprtih vprašanj, raziskovalnih nalog, opazovanja v naravnem okolju, dela v skupinah, problemskega in projektnega učenja. V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte konstruktivizma in prikazali, kako so ti vključeni v cilje, vsebine in didaktična priporočila za pouk Spoznavanja okolja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki vključuje lestvico STEBI-B ter izbrane trditve o vlogi učenca in učitelja, analizirali stopnjo strinjanja s konstruktivističnimi pristopi poučevanja. Podatke smo analizirali glede na različne demografske in izkustvene spremenljivke (npr. letnik študija, okolje osnovne šole, osebna naklonjenost do predmeta, dejavnik izkušnje). Rezultati kažejo, da študenti v veliki meri podpirajo konstruktivistične pristope, pri čemer so razlike v odgovorih statistično značilne predvsem glede na izkušnjo s predmetom in osebno naklonjenost. Ugotovitve nakazujejo, da je ključnega pomena ustrezna priprava bodočih učiteljev na uporabo sodobnih, aktivnih pristopov poučevanja, ki spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalno naravnanost učencev.
Ključne besede: konstruktivizem, razredni pouk, Spoznavanje okolja, učiteljeva prepričanja, STEBI-B
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja na temo svetloba v 3. razredu je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. Teoretični del vsebuje natančen opis vprašanj izbirnega tipa, način sestave ter prednosti in slabosti le-teh. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o uporabi vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da učitelji uporabljajo vprašanja izbirnega tipa tudi pri predmetu spoznavanje okolja. Učitelji, ki vključujejo vprašanja izbirnega tipa pri pouku, so mnenja, da so pomembna in koristna, saj učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, obenem omogočajo hitro analizo, ekonomičnost in motiviranost učencev je večja. Večina jih taka vprašanja uporablja za utrjevanje snovi v ustni in pisni obliki. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena učna ura v 3. razredu, ki smo jo natančno načrtovali, izpeljali in ovrednotili odgovore učencev. Pri delu z učenci smo vključili eksperimentalno delo in uporabo vprašanj izbirnega tipa ter podtipov teh vprašanj, ki so bila v povezavi s temo svetloba v obeh jezikih. Ugotovili smo, da večina učencev ni imela težav pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom, medtem ko so imeli težave pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori.
Ključne besede: vprašanja izbirnega tipa, spoznavanje okolja, svetloba, 3. razred, dvojezični pouk
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,27 MB)

Opis: Osrednji namen magistrskega dela je bil zasnovati usmeritve za učitelje in jih tako spodbuditi k izvajanju predmeta spoznavanje okolja na prostem. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pedagoško-didaktični sklop, kjer smo opredelili predmet spoznavanja okolja, ter podrobneje definirali izkustveno učenje in pouk na prostem. V obravnavo izkustvenega učenja smo vključili opredelitve, osnovna načela, metode in postopke, faze in načrtovanje ter izvajanje izkustvenega učenja. Temu sledi opis pouka na prostem, ki vključuje opredelitev, načela in faze poučevanja pouka na prostem, samo organizacijo omenjenega pouka in ovire, ki so pri izvajanju pogoste. Praktični del magistrskega dela vključuje namen, krajši opis osnovne šole in njene podružnice, kjer so se določene aktivnosti izvajale, ter širok nabor dejavnosti za izvajanje pouka spoznavanja okolja na prostem. Med dejavnosti je zajet pester nabor ciljev iz učnega načrta predmeta spoznavanje okolja. Vsaka dejavnost ima dodeljen naslov, tematski sklop in učni cilj, ki ga z izvajanjem dosegamo. Prav tako so vključene vse potrebne priloge, ki jih dejavnosti potrebujejo za lažjo izvedbo. V nadaljevanju smo glede na izbor dejavnosti pripravili še model učne ure, ki vključuje podrobno učno pripravo, s katero smo določene dejavnosti preizkusili tudi v praksi. Slednje je potekalo pri pouku predmeta spoznavanje okolja v kombiniranem oddelku drugega in tretjega razreda. Po končani izvedbi smo opravljeno delo še evalvirali in podali sklep.
Ključne besede: spoznavanje okolja, razredna stopnja, pouk na prostem, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (8,66 MB)

Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta. Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli. V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ. V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,19 MB)

Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,40 MB)