| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 136
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Karolina Cep, 2023, magistrsko delo

Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko delo
Valentina Bažika, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov.
Ključne besede: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

3.
Formativno spremljanje pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko delo
Klara Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje poudarja pomembnost aktivnega vključevanja učencev v učni proces, z namenom ugotavljanja predznanja ali pridobitve dokazov o učenju, ki so učitelju v oporo pri nadaljnjem načrtovanju učnih aktivnosti. V magistrski nalogi je predstavljen pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, pri katerem so bili v učne ure tematskega sklopa Skupnosti vključeni elementi formativnega spremljanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet spoznavanje okolja, pri čemer je v ospredju tematski sklop Skupnosti v 3. razredu. Sledi predstavitev formativnega spremljanja in posameznih elementov formativnega spremljanja, ki jih vključujemo v izvajanje pouka. V praktičnem delu magistrske naloge so prikazane učne ure, ki so bile izvedene na eni izmed pomurskih osnovnih šol. Sledi analiza in evalvacija učnih ur na podlagi pridobljenih dokazov o učenju. Ugotovljeno je bilo, da so bili učenci pri uporabi formativnega spremljanja bolj motivirani za delo in aktivni.
Ključne besede: Formativno spremljanje, spoznavanje okolja, 3. razred, sklop Skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

4.
Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe : magistrsko delo
Astrid Bukovšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Tradicionalno poučevanje, ki temelji na pasivnem prejemanju informacij in pomanjkanju medsebojnih interakcij, je priporočljivo nadomestiti z aktivnim sodelovanjem, kritičnim razmišljanjem in samostojno izgradnjo znanja pri učencih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uporabo aktivnih oblik sodelovalnega učenja in učenja na prostem kot učinkovitih učnih pristopov. Glavni namen magistrske naloge je bil izdelati priprave za pouk na prostem v povezavi s sodelovalnim učenjem od 1. do 5. razreda. V okviru naloge smo pripravo za 1. razred tudi izvedli. Evalvirali smo jo z mnenjem otrok ter prisotne učiteljice ter dodali lastna opažanja. Rezultati izvedbe so pokazali, da je sodelovalno učenje in učenje na prostem pozitivno vplivalo na motivacijo učencev, razvoj njihovih socialnih veščin, povečanje zavzetosti, globlje razumevanje in uporabo učne snovi.
Ključne besede: sodelovalno učenje, pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (16,09 MB)

5.
Spodbujanje aktivnosti učencev pri naravoslovnih vsebinah v 2. razredu s pomočjo terapevtskega psa : magistrsko delo
Maša Lipovec, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se veliko govori o izkustvenem učenju in gozdni pedagogiki, ki pripomoreta k pridobivanju več izkušenj otrok in učencev. Dodano vrednost pa lahko prinesejo tudi izkušnje s srečanjem s terapevtskim psom, ki sodeluje pri pouku. V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih aktivnosti pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu, v katere sta aktivno vključena terapevtski pes in njegov vodnik, ter na samo izvedbo teh aktivnosti. Po opravljenih aktivnostih so učenci zapisali svoje misli, starše učencev pa smo povabili k reševanju anketnega vprašalnika o njihovem pogledu na poučevanje s terapevtskim psom. V raziskavi je sodelovalo 25 učencev, ki obiskujejo 2. razred Osnovne šole Pod goro Slovenske Konjice. Z raziskavo smo poskušali spodbuditi učence k večji motiviranosti za sodelovanje pri urah spoznavanja okolja. Hkrati pa smo poskušali predstaviti psa kot motivatorja, dobrega poslušalca in predvsem prijatelja učencem. Učenci so se vsake ure spoznavanja okolja, pri kateri je sodelovala terapevtska psička, zelo veselili. Čeprav je v prvih učnih urah nekaj učenk pokazalo strah pred psom, se je v naslednjih izvedenih urah izkazalo, da je bil odveč. V zadnjih učnih urah so prav vsi učenci z veseljem sodelovali s psičko, skupaj z njo so izvajali različne aktivnosti, najraje pa so psičko nagradili za njeno pomoč pri učnih urah spoznavanja okolja. Tudi starši učencev so izrazili zadovoljstvo z drugače izpeljanim poukom. Izkazalo se je, da so bili vsi starši zadovoljni z načinom dela, ko je pri urah spoznavanja okolja sodeloval terapevtski par. Ob začetku izvedbe pouka s terapevtskim parom je nekaj staršev navedlo, da je otroke psa strah, ob zaključku pa so bili veseli, saj so se otroci s psom spoprijateljili. Starši si želijo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, da bi bil terapevtski par v razredu prisoten vsaj enkrat tedensko.
Ključne besede: Terapevtski pes, vodnik, spoznavanje okolja, naravoslovne vsebine, šola.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 239; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (17,08 MB)

6.
Aktivnosti v Pomurskem muzeju Murska Sobota za učence razredne stopnje s poudarkom na vsebinah kulturne dediščine : magistrsko delo
Veronika Smodiš, 2023, magistrsko delo

Opis: Učni proces, ki temelji na predpostavkah konstruktivizma, poudarja dvoje, in sicer: aktivno vlogo učenca in njegovo predznanje. Slednje lahko učenec izgrajuje, dopolnjuje z na novo pridobljenim znanjem. Takšen pouk lahko izvedemo z različnimi didaktičnimi strategijami, med katerimi izstopa raziskovalni pouk. Kljub temu da je takšen pouk osredinjen na učenca (raziskovalca), je pomemben tudi učitelj, saj načrtuje pouk, za katerega je potrebna dobra strokovna podkovanost. Že učna načrta za predmet spoznavanje okolja in predmet družba »napeljujeta« k temu, da je nekatere vsebine priporočljivo izvesti v neposrednem okolju. Tako lahko učenci teoretično znanje kulturne dediščine nadgradijo v ustanovah, kot so muzeji. V teoretičnem delu magistrske naloge je poudarjen konstruktivizem, raziskovalni pouk, kulturna dediščina in muzej. Predstavljen je tudi Pomurski muzej Murska Sobota in njegovi prostori z zbirkami. Namen magistrske naloge je prikazati primere načrtovanih učnih aktivnosti v izbranem muzeju za učence od 1. do 4. razreda pri predmetu spoznavanje okolja in predmetu družba ter podrobnejšo učno pripravo za učence 5. razreda pri predmetu družba, v katero smo vpeljali stopnje raziskovalnega pouka. Pri tem smo izhajali iz ciljev vsebin kulturne dediščine iz učnih načrtov omenjenih predmetov. Z aktivnostmi smo želeli prikazati, da kljub temu da načrtovanje obiska muzeja in raziskovalnega pouka vzameta ogromno časa, lahko učitelji lažje dosegajo cilje kulturne dediščine v neposrednem učnem okolju in uporabljajo takšne strategije, ki vplivajo na uspešno izgradnjo znanja učencev.
Ključne besede: raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, predmet družba, kulturna dediščina, muzej
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

7.
Analiza nalog, ki usmerjajo k operacijsko-praktičnim učnim metodam v učbenikih za spoznavanje okolja : magistrsko delo
Urška Doberšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Pri pouku predmeta spoznavanje okolja naj bi učenci cilje uresničevali z lastno aktivnostjo. Ob učiteljevi uporabi operacijsko-praktičnih učnih metod pri pouku, učenci preko različnih praktičnih aktivnosti dosegajo učne cilje. V operacijsko-praktično skupino učnih metod uvrščamo metodo raziskovanja, metodo praktičnih del, gibalnih in drugih dejavnosti, metodo pisnih del, metodo risanja in metodo igre. Namen magistrskega dela je proučiti naloge, ki v učbenikih in delovnih učbenikih predmeta spoznavanje okolja, usmerjajo k operacijsko-praktičnemu delu. Osredotočili smo se na štiri založbe, ki so na slovenskem trgu najbolj zastopane. Pri vsaki založbi smo analizirali učbenik za vsak posamezen razred. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno-neeksperimentalno metodo pedagoškega opazovanja. Rezultati analize so pokazali, da je zastopanost nalog, ki usmerjajo k operacijsko-praktičnim učnim metodam v učbenikih oz. delovnih učbenikih glede na razred in založbo različna. Rezultati kažejo, da se delež nalog razlikuje med posameznimi založbami. Glede na razred, se največ nalog, ki spodbujajo k uporabi operacijsko-praktičnih metod, v največjem deležu pojavlja v učbenikih za 3. razred, sledi 1. razred in nato 2. razred.
Ključne besede: učbeniki, operacijsko-praktične učne metode, založba, spoznavanje okolja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

8.
Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije : magistrsko delo
Jasmina Kopinšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, geografski sklop, psihološki sklop in tehniško-tehnološki sklop. Tema se v širšem obsegu navezuje na naravoslovne vsebine predmeta spoznavanja okolja, povezali pa smo jo s cilji iz učnega načrta, z didaktičnimi priporočili za izvedbo pouka, razvojnimi značilnostmi zgodnjega in srednjega otroštva, geografskimi značilnostmi savinjske regije ter s predstavitvijo konstrukcijskih sestavljank ter prednostmi uporabe le-teh. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, namen katere je bil raziskati, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo uporabe konstrukcijskih zbirk pri pouku spoznavanja okolja. V raziskavi je sodelovalo 55 učiteljev, ki poučujejo na 5 šolah v savinjski regiji. Rezultati kažejo, da učitelji v večini sicer konstrukcijske zbirke uporabljajo, vendar precej redko (zgolj 1 x na leto, najpogosteje v klopu tehniškega dne). So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da uporaba konstrukcijskih zbirk bistveno pripomore k motiviranosti učencev za učenje ter trajnejšemu znanju. Za najbolj priljubljeno konstrukcijsko sestavljanko med učitelji se je izkazala zbirka LEGO. Izsledki so nas spodbudili, da pripravimo nekaj predlogov uporabe konstrukcijskih zbirk za obravnavo naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanja okolja v 1., 2. in 3. razredu.
Ključne besede: spoznavanje okolja, konstrukcijske sestavljanke, konstrukcijske zbirke, Savinjska regija
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

9.
Učenje pri pouku spoznavanja okolja skozi gibalne/športne aktivnosti : magistrsko delo
Anja Hrastnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učenje pri spoznavanju okolja skozi gibalne/športne aktivnosti je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta in dopolnjujeta. V teoretičnem delu naloge so predstavljene vsebine in pojmi, ki so pomembni za nadaljnje razumevanje. Najprej je predstavljena vsebina, ki je povezana z gibalnim razvojem otroka, sledi predstavitev učnih predmetov spoznavanje okolja in šport, v nadaljevanju pa je predstavljeno medpredmetno povezovanje učnih predmetov. V praktičnem delu naloge smo načrtovali aktivnosti pri učnem predmetu spoznavanje okolja, in sicer za tematski sklop Človek in Promet od 1. do 3. razreda osnovne šole. Vsi primeri aktivnosti vključujejo gibalne/športne aktivnosti, skozi katere učenci spoznavajo in usvajajo učne vsebine. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno načrtovane in pri učencih spodbujajo gibanje. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem predstavimo možne aktivnosti, ki jih lahko vključijo v poučevanje in tako medpredmetno povežejo predmet spoznavanje okolja s predmetom šport. Učenci skozi te aktivnosti usvajajo različne cilje spoznavanja okolja in športa, hkrati pa se navajajo na strpnost, sodelovanje, medsebojno pomoč, med drugim pa tudi spoznavajo naravne oblike gibanja, se srečujejo z različnimi obremenitvami telesa in spoznavajo različne intenzitete telesne vadbe.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, spoznavanje okolja, šport, gibalne/športne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 846; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

10.
Učna pot po Celju kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji : magistrsko delo
Veronika Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učna pot kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta. V teoretičnem delu smo opisali predmet spoznavanje okolja, ki se ga poučuje na razredni stopnji od 1. do 3. razreda. Opisali smo tudi predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk, učno pot in kulturno dediščino. V praktičnem delu smo načrtovali učne poti na področju kulturne dediščine v mestu Celje. Vse dejavnosti, ki so v priprave vključene, smo načrtovali tako, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj in lastnega spoznavanja narave in družbe. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelane skripte zbranih nalog za vsak razred posebej.
Ključne besede: spoznavanje okolja, družba, učna pot, kulturna dediščina, pouk izven učilnice, mesto Celje
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 955; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici