| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 455
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj gibalnih sposobnosti s pomočjo jahalnega programa za predšolske otroke : diplomsko delo
Glorija Marušič, 2024, diplomsko delo

Opis: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja. Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Ključne besede: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacija
Katja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (12,04 MB)

3.
Študija primera ugotavljanja bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov : magistrsko delo
Tadeja Prša, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ugotavljanje bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili branje in dejavnike branja, ki vplivajo na uspešnost branja. Posebej smo predstavili bralno razumevanje in bralno pismenost. Osredotočili smo se na dimenzije ocenjevanja bralnih zmožnosti, ki vplivajo na branje in napovedujejo bralne zmožnosti učencev. Dotaknili smo se težav na področju branja ter predstavili, kako pomemben je pravilen pristop k branju v prvih letih vzgoje in izobraževanja. Za zmanjšanje šolske neuspešnosti sta ključnega pomena zgodnja obravnava in pomoč, zato smo opredelili različne možnosti pomoči učencem s težavami pri branju. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrskega dela. Namen empiričnega dela je bil pri učencih 3. razreda osnovne šole, ki imajo težave pri branju, ugotoviti napredek v bralnih sposobnostih po izvajanju treninga razvijanja bralnih zmožnosti. Zanimalo nas je, kako vaje branja vplivajo na učence, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih na koncu šolskega leta večje, kakor na začetku šolskega leta. Na podlagi testiranja smo želeli ugotoviti, ali bodo učenci ob ponovnem preverjanju razumevanja besedila napredovali. S pomočjo primerjave začetnega in končnega testiranja smo potrdili, da trening razvijanja bralne zmožnosti pomembno vpliva na tiho branje, kakovost glasnega branja, razumevanje prebranega, fonološko zavedanje in motivacijo za branje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralno razumevanje, razvoj bralnih sposobnosti, težave na področju branja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole : magistrsko delo
Liza Klajnšek, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole smo raziskovali vpliv vsakodnevnega vključevanja gibalnih iger v učni proces na spominske sposobnosti učencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 40 učencev drugega razreda, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je vsakodnevno sodelovala v gibalnih igrah pri različnih predmetih, kontrolna skupina pa je sledila običajnemu delu brez vključevanja dodatnih gibalnih iger v učni proces. Rezultati raziskave so pokazali, da so se spominske sposobnosti eksperimentalne skupine po intervenciji izboljšale, medtem ko so se sposobnosti kontrolne skupine poslabšale. Največji napredek so pokazale deklice, ki so bile pred intervencijo manj telesno aktivne, medtem ko pri dečkih ni bilo opaziti pomembnega napredka. Gibalne igre so imele pozitiven vpliv na motivacijo, pozornost in koncentracijo učencev, kar je prispevalo k lažjemu delu in boljšim rezultatom v učnem procesu. Izvedena intervencija potrjuje pomembnost vključevanja gibanja v učni proces za celostni razvoj otrok, še posebej tistih, ki sicer niso telesno dovolj aktivni. Ključne ugotovitve poudarjajo, da gibanje izboljšuje spominske sposobnosti in prispeva k boljšemu učnemu uspehu, hkrati pa krepi telesno in duševno zdravje otrok.
Ključne besede: kognitivni razvoj, spominske sposobnosti, gibanje, gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Analiza otroških pesmi revije Cicido in Ciciban med letoma 2011 in 2023
Maruša Kajzba, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo pesemskega gradiva oz. uglasbenih otroških pesmi, ki jih najdemo v revijah Cicido in Ciciban med letoma 2011 in 2023. V teoretičnem delu smo predstavili: otroški reviji Cicido in Ciciban, elemente analize pesemskega gradiva, načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu, Kurikulum za vrtce ter razvoj glasbenih sposobnosti otrok. V empiričnem delu smo zbrali objavljene pesmi iz revij Cicido in Ciciban od leta 2011 do leta 2023 in jih analizirali glede na ritmično-melodično strukturo, vsebino, obliko in značaj pesmi. Ugotovili smo, da so otroške pesmi in vsebine iz revije Cicido primerne za predšolsko obdobje, otroške pesmi in vsebine iz revije Ciciban pa so primerne za šolsko obdobje. Pridobljene analize in ugotovitve lahko odpirajo možnosti za kasnejše načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pesemskega gradiva za predšolske otroke.
Ključne besede: revija Cicido, revija Ciciban, analiza otroških pesmi, načrtovanje glasbenih dejavnosti, razvoj glasbenih sposobnosti otrok
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (22,57 MB)

6.
Pomen kegljanja za razvoj gibalnih sposobnosti otrok v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Timi Jurančič, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je kegljanje povezano z razvojem gibalnih sposobnosti otrok. V raziskavi so sodelovali učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja različnih osnovnih šol ter kegljaških klubov po celotni Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih 100 otrok starih od 9 -12 let od tega 48 kegljačev (25 fantov, 23 deklet) in 52 nekegljačev (29 fantov, 23 deklet). Merili smo naslednje gibalne sposobnosti: moč, koordinacija, ravnotežje, gibljivost, hitrost in vzdržljivost. Vse gibalne sposobnosti smo merili v okviru športno vzgojnega kartona. Podatke smo obdelali v programu SPSS in s pomočjo t-preizkusa ugotavljali, ali obstajajo statistično pomembne razlike. Primerjava med skupinama kegljačev in nekegljačev je pokazala, da so kegljači boljše in statistično pomembnejše rezultate dosegali pri testih predklona, stanja na T-klopci, dvigovanju trupa, teka na 600 m in vese v zgibi. Med skupinama kegljačic in ne kegljačic so rezultati pokazali, da so kegljačice boljše in statistično pomembne rezultate dosegajo pri testih dotikanja plošče z roko, skoku v daljino, premagovanju ovir nazaj, dvigovanju trupa, vese v zgibi in stanju na T-klopci. Pri testih hitrosti (T60) med skupinama tako fantov kot deklet ni statistično pomembnih razlik. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je kegljanje povezano z razvojem gibalnih sposobnosti.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, kegljanje, otroci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko delo
Vita Toličič, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno.
Ključne besede: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (715,73 KB)

8.
Spodbujanje razvoja ritmičnih sposobnosti učencev 1. razreda osnovne šole : magistrsko delo
Sara Šiftar, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava strokovne izsledke s področja glasbenih (ritmičnih) sposobnosti: njihov razvoj, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije (tudi za merjenje ritmičnih sposobnosti) ter dejavnosti, ki spodbujajo ritmični razvoj. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, v kateri je sodelovalo 16 učencev prvega razreda izbrane osnovne šole. Njen namen je bil ugotoviti stopnjo razvitosti ritmičnih sposobnosti pri učencih pred in po izvedbi glasbenih delavnic ter ugotoviti, ali bodo vpeljane ritmične dejavnosti prispevale k boljšim ritmičnim sposobnostim učencev ter pri tem opazovati njihove odzive na dejavnosti. Za testiranje stopnje razvitosti ritmičnih sposobnosti pred in po izvedbi delavnic smo uporabili Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije. Na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj smo načrtovali in izvedli 10 glasbenih delavnic z dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj ritmičnih sposobnosti. Pri analizi rezultatov smo ugotovili, da so učenci po izvedbi delavnic imeli povprečno nekoliko boljši rezultat na testu, ki pa ni bil statistično značilen. Ugotovili smo, da pri nobenem testiranju ni bilo razlik med dosežki dečkov in deklic ter da sta učenca, ki sta obiskovala glasbeno pripravnico, imela v obeh primerih slabše rezultate kot ostali učenci. Pri sprotnem spremljanju delavnic smo opazili, da so učenci pokazali napredek v ritmičnih sposobnostih.
Ključne besede: Razvoj ritmičnih sposobnosti, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije, dejavnosti za spodbujanje ritmičnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

9.
Razvijanje glasbenih sposobnosti v otroškem pevskem zboru : magistrsko delo
Polona Hanc, 2024, magistrsko delo

Opis: Vsak človek ima ob rojstvu biološko zasnovo za razvoj glasbenih sposobnosti, zato je pomembno, da se v predšolskem obdobju velik del pozornosti namenja glasbenemu razvoju. V otroškem pevskem zboru ima velik vpliv na razvoj pevskih sposobnosti zborovodja, ki mora razumeti razvojno psihologijo, saj se razvoj glasbenih sposobnosti pri otrocih razvija vzporedno z njihovim celostnim razvojem. Ključnega pomena je tudi poznavanje psihofizičnih predispozicij in vpliv okolja. V pevskem zboru se zborovodje srečujejo z raznimi težavami pri petju, ki jih je možno reševati skozi upevalne vaje za oblikovanje otroškega glasu. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu marcu med 90 zborovodji različnih pevskih zborov. Zanimalo nas je predvsem, ali so glasbene sposobnosti prirojene ali so morda priučene in kako lahko zborovodje vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti v pevskem zboru. Rezultati raziskave kažejo, da je večina zborovodij mnenja, da so glasbene sposobnosti prirojene in da se otroci, ki imajo bolj razvite glasbene sposobnosti, tudi lažje naučijo novih skladb. Raziskava je pokazala, da lahko skozi upevanje vplivamo na razvoj pevskih sposobnosti pri otrocih, ciljno upevanje pa pripomore k boljši tehnični izvedbi skladbe.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, melodične sposobnosti, pevske sposobnosti, zborovodja, zborovsko petje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Kondicijska priprava nogometašev z vključevanjem crossfit vadbe : diplomsko delo
Luka Brzin, 2024, diplomsko delo

Opis: Nogometna priprava je ključna sestavina treninga za nogometaše, saj jim omogoča izboljšanje hitrosti, moči, vzdržljivosti in splošne telesne pripravljenosti. Crossfit vadba, ki vključuje različne funkcionalne gibe, je postala priljubljena kot metoda treninga za nogometaše zaradi svoje sposobnosti izboljšanja splošne telesne pripravljenosti in športne uspešnosti. Izvajanje crossfit vadbe pri pripravi nogometašev lahko zagotovi celovitejši in zahtevnejši pristop k treningu. Treningi vključujejo gibe, kot so počepi, mrtvi dvigi in skoki v višino, ki lahko pomagajo izboljšati moč in silovitost igralca, hkrati pa vključujejo tudi trening vzdržljivosti z visoko intenzivnim intervalnim treningom (VIIT). Z vključevanjem crossfit vadbe v programe za pripravo nogometašev lahko igralci izboljšajo splošno raven telesne pripravljenosti, povečajo moč in hitrost ter zmanjšajo tveganje za poškodbe. Poleg tega lahko treningi crossfita igralcem pomagajo razviti psihično trdnost in odpornost, ki sta ključni lastnosti za uspeh v nogometu. Vendar je treba opozoriti, da je treba crossfit vadbo pri nogometni pripravi izvajati previdno in pod vodstvom usposobljenega trenerja. Poudariti je treba pravilno obliko in tehniko, da bi preprečili poškodbe in zagotovili, da bo športnik v celoti izkoristil prednosti vadbe.
Ključne besede: crossfit, nogomet, gibalne sposobnosti, kondicijska priprava
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici