Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo naslavlja problematiko tradicionalnih pristopov k načrtovanju treningov v športu, kjer se trenerji zanašajo na intuicijo namesto na znanstveno podprte metode. Posledično je delo z večjim številom športnikov pogosto neučinkovito. Ta problem naslavljamo z razvojem funkcionalne prototipne spletne aplikacije Q-LAP (angl. Quick layered annual periodization), ki temelji na sodobni tehnični arhitekturi z čelnim delom Vue.js, Python Flask zaledjem in Oracle avtonomno bazo podatkov z implementacijo Oracle PL/SQL paketov za poslovno logiko. Razvit sistem omogoča avtomatsko ustvarjanje letnih ciklizacij z deset-stopenjsko lestvico težavnosti, pametno distribucijo več kot 200 standardiziranih vaj po petih gibalnih sposobnostih ter biomehansko normalizacijo testnih rezultatov za objektivno primerjavo napredka. Validacija z intervjuji trenerjev Atletskega kluba Velenje je potrdila potrebe po avtomatizaciji administrativnih nalog in boljši vizualizaciji napredka. Aplikacija uspešno implementira znanstveno podprte metode ciklizacije z aktivnim počitkom vsak četrti teden, vendar ostajajo omejitve pri upravljanju lastnih vaj in dinamičnem prilagajanju obremenitev, kar predstavlja priložnosti za nadaljnji razvoj sistema.
Ključne besede: Ciklizacija treningov, digitalizacija športa, biomehanski indeksi, spletna aplikacija, motorične sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,01 MB)

Opis: V pozni odraslosti se posamezniki pogosto soočajo s spremembami v kognitivnem delovanju, ki lahko omejijo njihovo sposobnost samostojnega reševanja vsakodnevnih nalog. Čeprav številne raziskave potrjujejo postopno zmanjševanje kognitivnih sposobnosti, ostaja odprto vprašanje, katere izmed njih imajo največjo vlogo pri ohranjanju vsakodnevne kompetentnosti in kakšen pomen imajo pri tem kazalniki kognitivne rezerve. Namen raziskave je bil zato preučiti povezanost kognitivnih funkcij, izobrazbe, hobijev in starosti z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov v pozni odraslosti. V raziskavi so sodelovali 104 starejši odrasli, vključeni v društva upokojencev in medgeneracijske centre. Rezultati so pokazali, da imata izobrazba in čas, namenjen hobijem, pomembno povezavo z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov. Med kognitivnimi sposobnostmi so se kot ključne izkazale izvršilne funkcije, ki skupaj z izobrazbo najbolje napovedujejo uspešnost, medtem ko so verbalne, vidno-prostorske sposobnosti, spomin in pozornost imele, glede na rezultate, predvsem posredno vlogo. Hobiji so se pokazali kot dejavnik, ki lahko prispeva k boljšim rezultatom, čeprav učinek ni bil povsem stabilen. Kronološka starost ni bila povezana z uspešnostjo, kar nakazuje, da je za vsakodnevno kompetentnost pomembnejše, katere sposobnosti in življenjske izkušnje posameznik ohranja in razvija. Ugotovitve poudarjajo osrednjo vlogo izvršilnih funkcij in izobrazbe pri ohranjanju kognitivne kompetentnosti ter pomen kognitivne rezerve in življenjskega sloga za podporo samostojnosti v starosti.
Ključne besede: kognitivne funkcije, kognitivna rezerva, reševanje vsakodnevnih problemov, funkcionalne sposobnosti, kognitivna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (901,91 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je z uporabo digitalnega merskega pripomočka izmeriti sposobnost razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih, starih od štiri do šest let. Zanimalo nas je, kako uspešni bodo otroci na testu razlikovanja tonskih višin ter ali na to sposobnost pomembno vplivajo starost, spol, dodatno glasbeno udejstvovanje in ukvarjanje staršev z glasbo. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, in sicer s pomočjo posebej zasnovanega digitalnega testa, ki so ga otroci izvedli na tabličnem računalniku, ter z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši. V sklopu analize podatkov smo izvedli Kruskal-Wallisov ter Mann-Whitneyjev preizkus razlik. Ugotovili smo, da je največ otrok uspešno razlikovalo med vsemi primeri tonskih višin. Poleg tega jim je manj težav predstavljalo razlikovanje med dvema enakima višinama kot pa med dvema različnima. Razlike med skupinami v starosti, spolu in dodatnem glasbenem udejstvovanju niso bile statistično značilne. Statistično značilne razlike pa so se pokazale med otroki, katerih starši se ukvarjajo z glasbo, in tistimi, katerih starši se ne.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, razlikovanje tonskih višin, predšolski otrok, preverjanje glasbenih sposobnosti, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na kondicijsko pripravo odbojkaric v pripravljalnem obdobju s poudarkom na teoretičnih osnovah in praktičnem načrtovanju treninga. Predstavljene so ključne motorične sposobnosti (moč, eksplozivnost, vzdržljivost, hitrost, gibljivost), ki so bistvene za uspešnost v odbojki. Opisani so tudi testi za ocenjevanje teh sposobnosti, kot so Sargentov test, T-test, Cooperjev test, test moči rok ter nog. Pomemben del naloge zajema periodizacijo trenažnega procesa, v katerem je izpostavljena sestava kakovostnega mezocikla v pripravljalnem obdobju. Glavni cilj naloge je prikazati praktični primer sestave mezocikla, mikrocikla in posamezne vadbene enote, prilagojene potrebam odbojkaric. Naloga poudarja pomen strokovno utemeljenega in strukturiranega pristopa h kondicijski pripravi, ki je ključnega pomena za doseganje optimalne telesne pripravljenosti pred tekmovalno sezono.
Ključne besede: odbojka, kondicijska priprava, pripravljalno obdobje, periodizacija, mezocikel, mikrocikel, motorične sposobnosti, testiranje, načrtovanje treninga
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V današnjem turbulentnem času in vse večji konkurenci se morajo podjetja zavedati, da so zaposleni pomembni za doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev podjetja. Za doseganje teh ciljev se morajo zaposleni nenehno osebno in poslovno razvijati. V magistrskem delu smo proučevali razvoj zaposlenih in njegov vpliv na individualno uspešnost. Najprej smo pregledali obstoječo literaturo, ki obravnava razvoj zaposlenih in individualno uspešnost. V teoretičnem delu smo opisali vsebino managementa človeških virov, opisali pojem razvoj zaposlenih, ki zajema učenje, izobraževanje, razvoj sposobnosti in usposabljanje. Ugotovili smo, da poleg sposobnosti, ki jih zaposleni pridobijo skozi opravljanje različnih nalog, potrebujejo še strokovno znanje. Da bi to pridobili, podjetja organizirajo v ali zunaj podjetja razna usposabljanja ali izobraževanja. Prav tako je pomembno, da se vsaj enkrat letno izvedejo razgovori z zaposlenimi, na podlagi katerih vodstvo ali vodje ugotovijo, ali zaposleni uspešno opravijo zastavljene delovne naloge. To izvedejo vsaj enkrat letno s pomočjo ocenjevanja ali merjenja individualne uspešnosti. Rezultati pokažejo, ali zaposleni uspešno izpolnjujejo zastavljene cilje ali ne ter pomagajo vodstvu ali vodjem pri odločanju, ali bodo zaposleni nagrajeni ali bodo napredovali na drugo delovno mesto ali jim bodo odvzete določene bonitete ali bodo premeščeni na drugo delovno mesto. Podjetja zaradi globalizacije in hitrega tempa življenja prehajajo iz tradicionalnih na nove oziroma agilne pristope individualne uspešnosti. Ugotovili smo, da ti pristopi izvajajo večkrat letno preverjanje uspešnosti, poudarek dajejo na razvoju zaposlenih in da je vse pogostejši poudarek na vseživljenjskem učenju. Poleg podjetij si zaposleni morajo prav tako prizadevati, da samoiniciativno predlagajo nadrejenim željo za izobraževanje in izpopolnjevanje, saj s tem pokažejo, kako pomembno je za njih znanje in izpolnjevanje zastavljenih ciljev, ne le osebnih, ampak tudi na ravni celotnega podjetja. V empiričnem delu smo skušali dokazati vpliv razvoja zaposlenih na individualno uspešnost v podjetju Roto Group d.o.o. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da razvoj le delno vpliva na individualno uspešnost. Poleg tega smo ugotovili, da ne obstajajo statistično značilne razlike med moškimi in ženskami glede pogostosti izobraževanj, da ne obstajajo statistično značilne razlike med starimi od 31 do 40 let in od 41 do 50 let glede enakovrednosti razvoja in da ne obstajajo statistično značilne razlike med zaposlenimi s srednješolsko in z univerzitetno izobrazbo glede na želje za usposabljanje.
Ključne besede: razvoj zaposlenih, učenje, izobraževanje, razvoj sposobnosti, usposabljanje, individualna delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,78 MB)