| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV ENCIMSKE PREDOBDELAVE BOMBAŽNE TKANINE NA SORPCIJSKE IN EKOLOŠKE LASTNOSTI
Katja Polanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Celulozna vlakna, med katera spada tudi bombaž, vsebujejo poleg celuloze še primesi in naravna barvila, ki vlakno obarvajo in motijo proces plemenitenja. Cilj diplomskega dela je tako bila primerjava med alkalnim in encimskim postopkom predobdelave, ki omogočata različno stopnjo odstranitve nečistoč in inkrustov iz tkanine ter doseganje ustrezne hidrofilnosti vlaken, kar je nujno za nadaljnje uspešno plemenitenje. S postopkom beljenja, ki sem ga izvedla po različni predobdelavi v eni ali dveh kopelih, pa dosegamo razgradnjo prisotnih barvil in pigmentov. Tako predobdelanim vzorcem bombažne tkanine sem analizirala sorpcijske in fizikalne lastnosti, belino in barvnometrične vrednosti obarvanih vzorcev z reaktivnimi barvili, vsem odpadnim kopelim postopkov predobdelav, beljenja in barvanja pa določila ekološke parametre. Na podlagi dobljenih rezultatov sem določila postopek, ki omogoča doseganje najvišjih sorpcijskih sposobnosti ob optimalni izgubi mase in primerni belini, ki zagotavlja doseganje optimalnih pogojev pri barvanju in nižjo obremenitev okolja z odpadnimi kopelmi.
Ključne besede: bombaž, encimska predobdelava, alkalna predobdelava, beljenje, izguba mase, sposobnost zadrževanja vode, barvanje, reaktivna barvila, barvna metrika, ekologija
Objavljeno: 17.09.2009; Ogledov: 2750; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 701; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici