1. Postulacijska sposobnost v pravdnem postopkuZala Sirše, 2018, diplomsko delo Opis: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost.
Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka.
Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik.
V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 3243; Prenosov: 312
 Celotno besedilo (244,77 KB) |
2. Podeljena sposobnost biti stranka v sodnem postopkuMatej Šmigoc, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vprašanja v zvezi z institutom podeljene sposobnosti biti stranka v sodnih postopkih, ki je sicer urejen v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 – v nadaljevanju: ZPP). Sodišču omogoča, da s pravnim učinkom v določeni pravdi, prizna lastnost stranke obliki združevanja, ki sicer nima sposobnosti biti stranka pred sodiščem. Ti subjekti, na podlagi podeljene sposobnosti biti stranka, v postopku pred sodiščem nastopajo kot tožeče, ali kot tožene stranke. Obliki združevanja to sposobnost podeli sodišče, pred katerim je postopek sprožen.
Sposobnost biti stranka je ena od procesnih predpostavk, od katerih obstoja je odvisna dopustnost postopka pred sodiščem. Na procesne predpostavke pazi sodišče po uradni dolžnosti, ves čas postopka. Ko sodišče ugotovi, da določena oblika združevanja, ki želi nastopati pred sodiščem, nima sposobnosti biti stranka, mora presoditi, ali izpolnjuje glavne pogoje, da se ji ta sposobnost lahko podeli. Pri tem mora paziti predvsem na to, da bo mogoče v tem postopku sprejeto sodno odločbo, v morebitnem poznejšem izvršilnem postopku, tudi izvršiti.
Namen instituta je varstvo pravic udeležencev pravnega prometa, ki se oblikam združevanja zagotavlja s tem, da se jim omogoča uveljavljanje njihovih pravic pred sodiščem, ostalim udeležencem pravnega prometa pa s tem, da pred sodiščem lahko uveljavljajo svoje pravice nasproti takšnim oblikam združevanja. Naloga sodišča pri tem je, da poskrbi, da bo to varstvo tudi učinkovito.
Ključne besede: Sposobnost biti stranka, pravna sposobnost, pravdna sposobnost, procesna sposobnost, podelitev sposobnosti biti stranka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 4244; Prenosov: 271
Celotno besedilo (588,40 KB) |
3. PROCESNO NASLEDSTVO V PRAVDI KOT POSLEDICA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA GOSPODARSKE DRUŽBESaša Lampe, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava procesno nasledstvo v pravdi kot posledica statusnega preoblikovanja gospodarske družbe.
Pravda oziroma pravdni postopek je zgrajen po sistemu dveh strank, med katerima obstaja spor, ki ga mora sodišče rešiti. V primeru prenehanja stranke, gre za dogodek, ki vpliva tudi na sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, saj je meritorno odločanje o tožbenem zahtevku mogoče le pod pogojem, da v pravdo vstopi pravna naslednica prvotne stranke. Zato se na tem mestu pokaže kot zelo pomemben institut procesnega nasledstva stranke, ki omogoča pravnemu nasledniku stranke, da vstopi v pravdni postopek namesto prvotne stranke.
V primerih statusnega preoblikovanja gospodarskih družb pravne naslednice družbe pridobijo procesno nasledstvo v pravdnem postopku na podlagi univerzalnega pravdnega nasledstva. Univerzalno pravdno nasledstvo vključuje tako materialno kot procesno nasledstvo. S procesnim nasledstvom je omogočeno pravnemu nasledniku družbe, da vstopi v pravdni položaj družbe, ki je prenehala, in postane njen pravdni naslednik glede pravic, obveznosti ter pravdnih razmerij. S tem pridobi sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, zato se lahko pravdni postopek nadaljuje in sledi meritorno odločanje o tožbenem zahtevku.
Ključne besede: pravdni postopek, sposobnost biti stranka, procesno nasledstvo, univerzalno pravdno nasledstvo, prekinitev postopka, nadaljevanje prekinjenega postopka, zastopnik, pravni naslednik.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. Podeljena sposobnost v pravdnem postopku z analizo sodne prakseSergeja Podvršnik, 2015, diplomsko delo Opis: Civilni pravdni postopek temelji na sistemu dveh strank – tožnika in toženca. Stranka je tista, ki od sodišča zahteva pravno varstvo določene vsebine, ter tista, proti kateri se zahteva pravno varstvo. Za stranko so pomembne tri sposobnosti, in sicer sposobnost biti stranka, to je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravdnem postopku, pravdna ali procesna sposobnost, ki je sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja, in postulacijska sposobnost, ki je sposobnost dati lastnim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti. Kršitev njihovih pravnih pravil pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Poudarek diplomskega dela je na proučevanju sodne prakse, in sicer kdaj sodišče podeli sposobnost biti stranka, torej katere okoliščine so pomembne za podelitev sposobnosti, podelitev na aktivni in pasivni strani ter katerim oblikam združevanja sodišče največkrat podeli sposobnost biti stranka. Sposobnost biti stranka je podobna pravni sposobnosti, vendar širši pojem. Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 76. člena določa, da se s posebnimi predpisi določi, kdo je še lahko pravdna stranka zraven fizičnih in pravnih oseb. V istem členu v tretjem odstavku pa določa, da sme pravdno sodišče izjemoma s pravnim učinkom v določeni pravdi priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku istega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Pristop sodišča mora biti v tem primeru restriktiven. Podelitev sposobnosti biti stranka je namenjena oblikam združevanja ljudi in premoženja, ki nimajo ločene subjektivitete od svojih članov, njen namen pa je olajšati sodno varstvo v primerih, ko bi na aktivni ali pasivni strani moralo nastopati več oseb, pa te niso znane ali ne želijo sodelovati.
Ključne besede: Civilni pravdni postopek, podeljena sposobnost biti stranka, stranka v pravdnem postopku, sposobnost biti stranka, pravdna ali procesna sposobnost, postulacijska sposobnost, podelitev sposobnosti na aktivni in pasivni strani, pogoji za podelitev sposobnosti biti stranka, sodna praksa, poseben sklep, ki ga izda sodišče.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2016; Ogledov: 6982; Prenosov: 447
Celotno besedilo (809,33 KB) |
