Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 365
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Pritožbe so del vsakdanjika vsakega receptorja. V zaključnem delu smo raziskovali uporabnost »jaz sporočila« pri reagiranju na pritožbe gostov, ker smo želeli ugotoviti ali lahko tehnika »jaz sporočila« receptorjem pomaga pri pritožbah in ali je sploh koristna za reševanje pritožb. To je bil prvi poskus preverjanja smiselnosti uporabe te metode v turistični industriji. Poleg tega nas je zanimalo tudi, kako pritožbe vplivajo na receptorje, ali čutijo emocionalno delo in kakšne so njihove trenutne strategije, ki jih uporabljajo pri reagiranju na pritožbe gostov. S pomočjo poglobljenih intervjujev 15 receptorjev smo prišli do vseh želenih rezultatov naše raziskave. Ugotovili smo, da receptorji vidijo soočanje s pritožbami kot emocionalno delo, da trenutno nimajo kakšnih specifičnih podjetniških strategij za reševanje pritožb, temveč le svoje in ne nazadnje, da so receptorji razcepljeni o uporabnosti tehnike »jaz sporočila«, kot koristne in smiselne za uporabo pri reagiranju na pritožbe gostov in da ima le-ta tehnika veliko ovir za dejansko praktično uporabo v resnični situaciji.
Ključne besede: »jaz sporočilo«, emocionalno delo, receptorji, pritožbe, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Ključne besede: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Vsi ljudje komuniciramo. Besedno, nebesedno, še molk je komunikacija. Interno komuniciranje postaja vedno bolj pomemben pojem v vsakem podjetju. Je eden ključnih generatorjev organizacijskega vzdušja in njegov cilj je ohraniti zdrave in pozitivne odnose med zaposlenimi in s tem dvigniti raven delovanja podjetja. Če je cilj izpolnjen, rezultati posameznega delovnega dne pozitivno vplivajo tudi na delovanje podjetja. Predpostavljali smo, da se v manjših in srednjih podjetjih tega premalo zavedajo. Interno komuniciranje je kompleksen proces, ki terja nenehno pozornost vseh zaposlenih (od vodstva, do zadnjega delavca v podjetju) in katerega izboljšanje se nikoli ne konča. Uspeh podjetja je predvsem odvisen od zaposlenih in vodstvo/vodja se mora tega zavedati. Zaposlenim je potrebno prisluhniti in zbrati negativne in pozitivne informacije ter jih primerno obdelati in morebiti uporabiti v želji po izboljšanju delovanja podjetja.
Ključne besede: komuniciranje, interno komuniciranje, informacija- sporočilo, organizacijsko komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1972; Prenosov: 224
Celotno besedilo (896,87 KB)

Opis: Tema diplomskega dela je predstaviti tematiko, problematiko, sporočilnost in kritiško recepcijo pesniških zbirk Milana Dekleve izšlih po letu 1990. Namen naloge je na podlagi dvanajstih pesniških zbirk izšlih od leta 1990 do 2010, izluščiti glavne teme, probleme in sporočila ter s proučitvijo kritiških besedil izpostaviti kritiško recepcijo. Proučevane so bile naslednje zbirke: Panični človek; Preseženi človek; Kvantaški stihi; Šepavi soneti; Jezikava rapsodija/Improvizacija na neznano temo; Sosledja; Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira; V živi zob; Sledi božjih šapic; Slepa pegica časa; Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?, Sto žalostnih in še ena malo manj vesela. Zbirke so bile obravnavane glede na letnico izida ter analizirane na podlagi literarne teorije in z naslonitvijo na spremne študije, literarne kritike in literarnozgodovinske razprave. Ugotovljeno je bilo, da je ključna tema večine zbirk minljivost in da so nanjo vezane vse ostale teme. Iz tem se razvijejo problemi. Lirski subjekt obupuje v svetu, ki ima, poleg narave in vesolja, moč nad njim. Upanje išče v ljubezni in pesmi. Spozna, da smrtnosti ne more ubežati in da je edina rešitev, da se z njo sprijazni, kar mu predstavlja velik problem. Sporočilo večine zbirk je, da moramo, kljub zavedanju lastne smrtnosti, v življenju iskati in najti nekaj pozitivnega. Kritiška recepcija je Deklevi naklonjena.
Ključne besede: Tema, problem, sporočilo, kritika, minljivost, preseženost človeka, človekov obup.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2013; Ogledov: 2560; Prenosov: 157
Celotno besedilo (787,14 KB)