1. Uvajanje digitalne komunikacije med zaposlenimi v zavetišču ljubljanaSanja Domjanić, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako in na kakšne načine zaposleni v zavetišču Ljubljana med seboj prenašajo informacije, potrebne za delo.
Potrebne podatke smo dobili z intervjuji zaposlenih in jih obdelali z opisno statistiko.
Rezultati so nam pokazali, da zaposleni niso zadovoljni s trenutnim stanjem prenašanja informacij in si želijo izboljšav.
Primerjali smo več načinov prenašanja informacij in poiskali primerno aplikacijo za sporočanje, ki ustreza vsem iskanim pogojem in je cenovno ugodna.
Izbrano aplikacijo za sporočanje so zaposleni hitro sprejeli in jo začeli uporabljati.
Ponovni intervjuji z zaposlenimi in obdelava dobljenih podatkov z opisno statistiko so pokazali, da se je zadovoljstvo zaposlenih nad informiranostjo izboljšala.
Priporočamo, da bi se izbrano aplikacijo za sporočanje Slack uvedlo kot uradni način digitalne komunikacije med zaposlenimi v zavetišču Ljubljana.
Ključne besede: uvajanje, digitalna komunikacija, zavetišče, informacije, aplikacije za sporočanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učiteljeAmadeja Hanžekovič, 2023, magistrsko delo Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe.
V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov.
Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice.
Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti.
Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 674; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. Primerjava sporočilno in tokovno orientiranih integracijskih sistemov : diplomsko deloVasilka Saklamaeva, 2021, diplomsko delo Opis: Zaradi pospešene uporabe in ustvarjanja podatkov, ki spremljajo rast interneta, se hitro soočamo z izzivom, kako z njimi upravljati na učinkovitejši, hitrejši in stroškovno ugodnejši način.
To diplomsko delo se osredotoča na primerjavo med dvema vrstama integracijskih sistemov, ki temeljijo na sporočilih: sporočilne (angl. messaging/obdelava sporočila po sporočilu) in tokovno orientirane (angl. streaming/obdelava več podatkov). Pokazali smo njihove različne arhitekture ter s tem, kakšne prednosti in slabosti ponujajo. Predstavili smo tudi njihove vodilne predstavnike in njihove metode dela. Za nadaljnjo oceno njihove praktičnosti, smo opravili časovno primerjavo med tremi različnimi predstavniki: ActiveMQ (predstavnik rešitev izmenjave sporočil), Apache Kafka (predstavnik rešitev pretakanja) in Apache Pulsar (predstavnik obeh rešitev).
Rezultati našega vrednotenja kažejo, da čeprav je čas pomemben dejavnik pri porazdeljenem računalništvu, ni vedno najpomembnejši. Na tej podlagi smo zaključili, v katerih primerih bi bili naši predstavniki glede na svoje različne metodologije najbolj primerni.
Ključne besede: sporočanje, pretakanje, primerjava, integracijski sistemi, ActiveMQ, Apache Kafka, Apache Pulsar, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1148; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okoljuMaja Gradišnik, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila.
Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo.
Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1471; Prenosov: 275
Celotno besedilo (412,55 KB) |
5. Besedilne vrste na področju zavarovalništvaNejc Fekonja, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja ukvarjanje z besedilnimi vrstami s področja zavarovalništva in izdelavo poskusa klasifikacije in tipologije le-teh. Naloga je razdeljena na teoretični del, v katerem sem opredelil pojme sporočanje, besedilo, besedilne vrste, slogovne postopke in temeljne elemente pragmatične analize besedil ter izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst, in empirični del, ki je posvečen poskusu izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst s področja zavarovalništva. Na področju zavarovalništva kot gospodarske panoge srečujemo najrazličnejša besedila, in sicer znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, zavarovalniškoposlovna, zavarovalniškooglaševalska idr. Gre za področje, ki je jezikoslovno slabo raziskano, zato analiza tipičnih besedil s področja zavarovalništva predstavlja poskus konstituiranja besedil s področja zavarovalništva kot besedilne vrste in uvrstitev le-teh v klasifikacijo in tipologijo besedilnih vrst s področja zavarovalništva, kjer sem na podlagi prototipičnih znotraj- in zunajbesedilnih prvin določil jedrne in mejne besedilne vrste s področja zavarovalništva, ki predstavlja posebno gospodarsko dejavnost z učinki na vseh področjih družbenega življenja, obenem pa gre za področje, znotraj katerega se srečujejo številna znanja iz različnih strok. Naloga predstavlja prvi poskus klasificiranja in tipologiziranja besedilnih vrst s področja zavarovalništva, pri čemer sem se za izdelavo poslužil analitične, sintetične, deskriptivne in komparativne metode.
Ključne besede: sporočanje, besedilna vrsta, klasifikacija, tipologija, zavarovalništvo
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1587; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,66 MB) |
6. Skrb za pacienta in varnost pri dajanju zdravil v zdravstveni negiDominika Vrbnjak, 2017, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišča: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja ter ocene sporočanja je pomembno za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov, takšnih raziskav pa v slovenskem okolju primanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za varnost pacientov med drugim potrebna tudi ustrezna kultura skrbi, vendar je zaenkrat še premalo raziskav, ki bi potrdili povezanost kulture skrbi s kazalniki kakovosti in varnostjo pacientov. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati zaznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja in ocene sporočanja napak ter kulturo skrbi, izraženo kot zaznavanje skrbi posameznika pri lastnem delu, pri sodelavcih in nadrejenih, v delovnem okolju ter ugotoviti njihove povezave.
Metode: Izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega pojasnjevalnega načrta mešanih metod na populaciji zaposlenih v zdravstveni negi na internih in kirurških oddelkih v 11 slovenskih bolnišnicah. Podatke v okviru kvantitativnega dela smo zbrali s pomočjo petih psihometrično veljavnih in zanesljivih vprašalnikov. Zbrane podatke smo nato analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili metodo utemeljene teorije, podatke pa zbrali s pomočjo vprašanj odprtega tipa v anketnem vprašalniku in delno strukturiranimi intervjuji.
Rezultati: Ugotovili smo, da so vzroki za nastanek napak organizacijske in individualne narave. Anketiranci so komponente kadrovsko-delovni procesi, komunikacija z zdravniki in znanje ocenili z najvišjimi povprečnimi ocenami. Ugotovili smo pomanjkljivo sporočanje napak, saj so anketiranci ocenili, da se na njihovem oddelku sporoči manj kot 60 % vseh napak pri dajanju zdravil (p ≤ 0,001). Kar 37,6 % pa jih je ocenilo, da se vse vrste napak sporočijo v 0–20 %. Na pomanjkljivo sporočanje napak pri dajanju zdravil vpliva več dejavnikov na organizacijski in individualni ravni, kot največji oviri pa sta bili z najvišjimi povprečnimi ocenami ocenjeni komponenti odziv in strah. Rezultati so pokazali tudi, da je zaznavanje vzrokov za napake, ovir sporočanja, ocene sporočanja in kulture skrbi odvisno od določenih demografskih značilnosti posameznika, oddelkov in ustanov. Kultura skrbi je na srednji ravni, saj so anketiranci povprečno ocenili vse elemente kulture skrbi, povprečno so ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, skrb pri svojem delu pa so ocenili bolje kot skrb pri nadrejenem in sodelavcih. Anketiranci, ki so bolje ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, klimo varnosti, skrb pri lastnem delu in skrb pri nadrejenem, so ocenili, da se sporoči višji odstotek napak, in sicer 61–100 % vseh napak (p ≤ 0,05). Z rezultati kvalitativne raziskave smo dobili še bolj poglobljen vpogled v obravnavano problematiko.
Razprava in zaključki: Kultura skrbi je osnova za zagotavljanje varnosti pri dajanju zdravil, vendar je slednja odvisna od številnih drugih, predvsem sistemskih dejavnikov. Za boljšo varnost pri dajanju zdravil potrebujemo sistemski pristop obravnave napak. Na oddelkih in predvsem na ravni ustanov potrebujemo neobtožujočo, nekaznovalno učno kulturo, v kateri bodo zaposleni brez strahu sporočali napake.
Ključne besede: napake, sporočanje, skrb, bolnišnica, pacient, zdravila
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 4729; Prenosov: 1422
Celotno besedilo (4,45 MB) |
7. Napredujoča spletna aplikacija za digitalno sporočanjeDejan Rupnik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je pokazano in razloženo delovanje napredujočih spletnih aplikacij in kako se te primerjajo z domorodnimi aplikacijami mobilnih operacijskih sistemov. Tehnologijo bomo razložili skozi primer aplikacije za digitalno sporočanje, ob tem pa se bo bralec tega diplomskega dela seznanil tudi z drugimi uporabnimi tehnologijami in orodji, ki razvijalcem pomagajo pri implementaciji napredujočih aplikacij.
Podrobneje so razloženi koncepti digitalnega sporočanja, napredujočih spletnih aplikacij in storitvenih delavcev. Ko je bralec seznanjen s temi pojmi, se delo nadaljuje z opisom implementacije, ki vodi skozi težave, ki so nastale med implementacijo in kako so bile te odpravljene. V zaključku je še razloženo, kakšen vpliv imajo napredujoče spletne aplikacije na trg spletnih aplikacij in s katerimi tehnologijami lahko še dodatno izboljšamo uporabniško izkušnjo.
Ključne besede: napredujoča, spletna aplikacija, storitveni delavci, digitalno sporočanje
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1709; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,89 MB) |
8. Spletna aplikacija za varno sporočanjeMatija Žolek, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene tehnologije, ki nam omogočajo varno sporočanje z uporabo spletnih tehnologij. Predstavili smo tudi mehanizme varovanja in šifriranja podatkov na spletnih kanalih ter vrste trenutno znanih napadov na podatke izmenjane preko protokola HTTP. Na podlagi raziskave trenutno obstoječih rešitev za varno sporočanje smo ugotovili, da rešitve že obstajajo, vendar so plačljive, ali pa ne zagotavljajo dovolj visoke stopnje varnosti. Razvili smo lastno rešitev, ki upošteva načela varne komunkacija in vključuje tehnologije, ki omogočajo varno, predvsem pa zasebno komunikacijo.
Ključne besede: Varnost, hipno, sporočanje, šifriranje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1449; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Merila določanja besedilnih vrst v učbenikih od leta 1990 do danesAndreja Golob, 2016, diplomsko delo Opis: Učitelji pri pouku slovenščine v osnovnih in srednjih šolah uporabljajo učbenike, ki jim služijo kot pripomočki za razlago in utrjevanje snovi. Učbenik ima namreč pomembno vlogo pri posredovanju učnih vsebin; učencem pomaga pri usvajanju le-teh, učiteljem pa pri načrtovanju pouka. Zato je zelo pomembno, da so učbeniki primerni in kvalitetni. Ker učbenike izbirajo učitelji sami, imajo možnost izbrati takšne, s katerimi bodo učencem oz. dijakom najbolje predstavili učno snov in ki bodo po drugi strani učence oz. dijake pritegnili že po samem videzu. V današnjih časih imajo učitelji težjo nalogo, saj je na trgu veliko učbenikov, med katerimi morajo izbrati tistega, ki bo najbolj primeren, hkrati pa so na boljšem kot pred nekaj desetletji, ko niso mogli izbirati. Za namen diplomskega dela smo pregledovali učbenike od leta 1990 dalje, pri tem pa ugotovili, da so takrat po več let imele vse šole enake učbenike, učitelji pa niso imeli možnosti izbire.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela; v teoretičnem delu smo predstavili temeljne opredelitve sporočanja, besedila in besedilnih vrst. Pozornost smo namenili tudi vlogam in funkcijam besedila, saj so te ključne pri analiziranju besedilnih vrst. Podali smo definicijo učbenika in predstavili, kdo in na kakšen način potrdi učbenik, da je sploh primeren za poučevanje.
V empiričnem delu diplomskega dela smo iz zbranega gradiva, tj. učbenikov za slovenščino, poiskali in izpisali definicije izbranih besedilnih vrst. Za analizo smo izbrali naslednjih pet: opravičilo, prošnjo, vabilo, zahvalo in reklamo, ki smo jih primerjali in analizirali.
V zaključnem delu smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli med nastankom samega dela, in odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo jih postavili na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: Sporočanje, besedilo, besedilne vrste, funkcijska zvrstnost, učbenik.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1745; Prenosov: 184
Celotno besedilo (466,72 KB) |
10. Besedilna analiza argumentacijske zgradbe Prvega Janezovega pismaLili Krapše, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo besedilno analizirali argumentacijsko strukturo Prvega Janezovega pisma, besedila iz Biblije. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojme sporočanje, besedilo, umetnostno besedilo ter ključne elemente pragmatičnega opisovanja besedila s poudarkom na argumentacijski strukturi besedila, s katero preučujemo prepričljivost in učinkovitost sporočila. Argumentacija v besedilu lahko poteka na dva načina: kot utemeljevanje, pri katerem gre za prepričevanje z razumskimi sredstvi ter kot pregovarjanje, kjer tvorec besedila sredstva prepričevanja izbere tako, da onemogoči naslovnikov razumski odjem, torej skuša vplivati na naslovnika z manipulacijo. Za Prvo Janezovo pismo smo z analizo sporočanjsko-pragmatičnega konteksta, tematske strukture ter pogostih prepričevalnih sredstev ugotovili, da je tvorec pisma skušal vplivati predvsem na naslovnikova čustva.
Ključne besede: sporočanje, umetnostno besedilo, Biblija, Prvo Janezovo pismo, argumentacijska struktura, manipulacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1509; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,34 MB) |
