| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Slabosti obvezne mediacije
Ana Hederih, 2015, strokovni članek

Opis: Eno od glavnih načel mediacije je njena prostovoljnost, ki pa utegne biti v nasprotju z institutom obvezne mediacije, ki strankam ne daje svobodne izbire o sodelovanju. Posledica takšne ureditve je postopek, ki je v končnem rezultatu daljši in dražji, kar nadalje nasprotuje bistvenima vrlinama mediacije, ekonomičnosti in hitrosti. V slovenskem pravnem redu je obvezna mediacija specifično urejena predvsem v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, ki nalaga obveznost mediacije prosilcem take pomoči. Ob takšni obveznosti se poraja vprašanje smiselnosti obvezne mediacije kot pravnega koncepta. Obvezna mediacija namreč predstavlja procesno oviro, saj omejuje posameznika pri dostopu do sodnega varstva. V članku so predstavljeni statistični podatki, ki izkazujejo uspešnost mediacije na slovenskih sodiščih v času od uveljavitve Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Le-ti izkazujejo relativno slabe rezultate, tako na strani podajanja soglasij kot z vidika uspešnih rešitev sporov. Na podlagi teh podatkov pa ni videti, da bi ukrep obvezne mediacije varoval katerokoli pravno vrednoto, niti se tak ukrep ne zdi sorazmeren. Zaključiti kaže, da je mediacija kot pravni institut sicer potrebna in njeno zagotavljanje vsekakor nujno, vendar pa se obveznost mediiranja zdi pretiran ukrep.
Ključne besede: spori, reševanje, alternativne oblike, nepravdni postopek, mediacija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 355; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (588,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in Landwirtschaftssachen
Wolfgang Winkler, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem.
Ključne besede: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (118,83 KB)

4.
5.
Intervencija policije v družinskih sporih in nasilju
Simon Jere, 2018, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je pojav v družbi, ki je v naši zakonodaji označen kot kazniv. Raziskovali smo omenjeno dejanje s pomočjo slovenskih in tujih virov, da bi si pridobili neko predstavo oziroma »sliko« o tem, kaj vse omenjeno dejanje zajema, v kolikšni meri je prisotno na naših tleh in kako je z njim izven slovenskih meja. S kaznivimi dejanji v Sloveniji se sooča na prvem mestu policija, ki intervenira pri družbi nevarnih dejanjih. Osredotočili smo se na posebno vrsto kaznivega dejanja, ki ga definira zakonodaja, to je nasilje v družini. V delu smo predstavili pojmovanje nasilja in iskali pristojne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam. Ugotovili smo, da poleg policije lahko k pomoči žrtvam pripomorejo Centri za socialno delo z njihovimi storitvami in s svetovanji ter nudenjem psihične opore prav tako vsi posamezniki. V delu se je nasilje v družini razdelilo na več delov, ki se običajno prikazujejo v kombinaciji in ne samostojno. Obstajajo znaki, ki bi jih moral vsakdo prepoznati, da bi vedel, da se nad njim ali bližnjim dogaja nasilje. Nasilje se lahko prijavi na več načinov, tako preko telefonske linije kot tudi preko spleta ali kar neposredno na policijsko postajo. Povzeli smo nekaj raziskav in ugotovili, kateri spol prevladuje pri izvršitvi nasilja, kdo največkrat prijavi nasilje, kakšni so razlogi za neprijavo nasilja in podobno. Po podani prijavi morajo pristojne organizacije kar se da hitro odreagirati in ukrepati. S pomočjo tujih virov smo ugotovili, da v primerih, ko gre za nasilje policisti pridejo na kraj v manj kot 10 minutah. Navedli smo še nekatere načine, s katerimi se lahko pripomore k zmanjševanju nasilja. K navedenim pripomorejo tako pristojne organizacije kot tudi mi sami, v vlogi posameznikov. V delu nas je zanimal eden izmed ukrepov policistov, to je prepoved približevanja in pogoji za uporabo le tega.
Ključne besede: policija, policijsko delo, intervencije, nasilje, spori, nasilje v družini, diplomske naloge
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 648; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (559,43 KB)

6.
Opredelitev pojma običajnega prebivališča po Bruseljski uredbi IIa
Anja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa (BU IIa), ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se pojavi v primeru družin z mednarodnim elementom ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. BU IIa ima prednost pred nacionalno zakonodajo in se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ter na podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti. V zadevah starševske odgovornosti, so pristojnosti določene tako, da se kar najbolj upošteva interese otroka kar pomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Tukaj se nam kaj hitro postavi vprašanje, kje ima otrok svoje običajno prebivališče, saj lahko pri ugotavljanju le tega nastopijo težave, zlasti v primeru pogostih selitev iz ene države članice v drugo ali če je bila selitev čez mednarodno mejo nedavna. Sodišče mora za vsak posamezni primer ugotoviti, ali ima otrok v neki zadevi običajno prebivališče v zadevni državi članici, in to na podlagi dejstev, ki izhajajo iz okoliščin navedenega otroka. BU IIa tega pojma posebej ne opredeljuje. Pomen izraza je treba razumeti v skladu s cilji in nameni BU IIa. Poudariti je potrebno, da razlaga običajnega prebivališča ne temelji na nobenem pojmovanju običajnega prebivališča iz katere koli izrecne nacionalne zakonodaje, ampak se ji priznava samostojen pomen v skladu s pravom Evropske unije in za namen prava Evropske unije.
Ključne besede: Običajno prebivališče, Bruseljska uredba IIa, starševska odgovornost, zakonski spori, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost, ugrabitev otrok.
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 1194; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (795,93 KB)

7.
MEDIACIJA V OKOLJSKIH SPORIH
Tadeja Tišlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Nesoglasja, nasprotja ali spori so neizogibni spremljevalci življenja ljudi in poslovanja pravnih in fizičnih oseb na prostem trgu. Zato so dejavnik tveganja. Eden od načinov obvladovanja teh tveganj je izbira takega postopka reševanja spora, ki najbolj ustreza potrebam stranke in vsem pravnim in dejanskim okoliščinam zadeve. Spori, povezani z okoljem, so pogosti in vse bolj zahtevni. Mediacija je lahko pomembna metoda pri reševanju teh sporov saj omogoča sprejemanje pomembnih odločitev ne da bi se s tem zaviral razvoj. Ker se skozi mediacijo doseže konsenz udeleženih je njena legitimnost visoka, dogovorjena rešitev pa zato izvedljiva in s tem celotna pot krajša. Mediacija kot neformalen postopek lahko pomaga, da se stranke izognejo prerekanjem glede formalnosti, ki pravzaprav niso polje njihovega dejanskega interesa. Z reševanjem okoljskih problemov se je mediacija preselila iz polja reševanja ali urejanja odnosov med posamezniki v polje javnega oziroma skupnega prostora. Reševanje sporov se torej vrača tja, od koder izvira – k ljudem samim. Nihče ni namreč boljši izvedenec glede lastnih problemov, kot so stranke same.
Ključne besede: Okoljska mediacija, okolje, okoljski spori, reševanje sporov, ovire, alternativni postopek, javni prostor.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 572; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (780,08 KB)

8.
Investicijski spori med podjetji in državami
Miha Satler, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se ukvarjam z reševanjem mednarodnih investicijskih sporov med podjetji in državami. Na začetku opisujem pojem mednarodnih investicij in kako globalizacija prispeva k njihovemu povečevanju. Predstavljam različne možnosti za reševanje investicijskih sporov, kot so sodišče države gostiteljice, mediacija, arbitraža, zgodnja ocena spora in Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID). V nadaljevanju na kratko opisujem mednarodne sporazume, predvsem trgovinske in podrobneje predstavim Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP), ki med drugim obsega tudi področje zaščite tujih investicij. Poudarek celotne diplomske naloge je na predstavitvi predlogov reševanja mednarodnih investicijskih sporov v tem sporazumu. Najprej se posvečam prvotnemu predlogu Evropske komisije, in sicer poravnavi sporov med vlagateljem in državo (ISDS). Predstavljam bistvene točke predloga in njegove kritike. Med drugim opisujem forum shopping, neenakopravno obravnavo domačih in tujih investitorjev, podrobneje predstavljam vidike preglednosti predlaganega sistema, sestavo arbitražnega tribunala in način izbire arbitrov ter stroške. Za lažje razumevanje predstavljam nekaj najpomembnejših arbitražnih primerov, posebej tistih v katerih sodelujejo ZDA. Na koncu tega dela predstavljam še podatke nekaterih rešenih primerov in ugotavljam, da so države v arbitražnih postopkih uspešnejše od investitorjev. V zadnjem delu obravnavam najnovejši predlog Evropske komisije, ki nadomešča ISDS. To je ustanovitev investicijskega sodišča (ICS). Ta prinaša številne spremembe, ki jih pregledno opisujem. Gre za vpeljavo standardov zaščite investicij, pravice držav do reguliranja, ustanovitev pritožbenega tribunala, omejevanje forum shoppinga, stroškovne in postopkovne izboljšave ter vključitev posebnih določb, ki se nanašajo na male in srednje gospodarske subjekte.
Ključne besede: Mednarodni investicijski spori, tuji investitorji, Transatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, poravnava sporov med vlagateljem in državo, investicijsko sodišče.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1158; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (750,22 KB)

9.
Publiciranje stvarnopravnih sporov v zemljiški knjigi s pregledom aktualne sodne prakse
Tina Petovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna evidenca, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Njena glavna funkcija je publiciteta podatkov, za katere zakon določa, da se objavijo v zemljiški knjigi. Zakon o zemljiški knjigi določa, da se ob pravicah v zemljiško knjigo vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet, in sicer z zaznambo. Eno od pravnih dejstev, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, je potek spora o knjižni pravici. Zaznamba spora je namenjena publiciteti stvarnopravnih sporov in pride v poštev le kadar gre za spor o izvirno pridobljeni stvarni pravici ali prenehanju pravice ter v postopku določitve nujne poti. S tem se varujejo že pridobljene oziroma ukinjene stvarne pravice, kadar zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi s pravicami na nepremičninah pa daje enakovredno varstvo predznamba pravice v zemljiški knjigi. Pomen zaznambe spora je v varstvu vrstnega reda za vknjižbo pravice, o kateri poteka spor, kar je pomembno zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Varstvu vrstnega reda vpisov so namenjene tudi zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe in zaznambe tožb v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih. Zaznamba spora je v hrvaškem pravnem redu urejena podobno kot v slovenskem. In sicer ima enake pravne učinke in varuje vrstni red za vpis pravice v zemljiško knjigo. Vendar hrvaško pravo omogoča vpis zaznambe spora tako v primeru stvarnopravnih sporov kot tudi v primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičninami.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zaznamba spora, stvarnopravni spori, učinki zaznambe spora, zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba spora v hrvaškem pravu
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1234; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (912,19 KB)

10.
VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJE
Monika Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Ključne besede: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (758,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici