1. Preverjanje aktivnosti bakterije Clostridioides difficile v kompostu : Magistrsko deloDunja Asanovic, 2024, magistrsko delo Opis: Clostridioides difficile (v nadaljevanju C. difficile) je anaerobna, po Gramu pozitivna bakterija, ki se zaradi prilagajanja na neugodne okoljske razmere preoblikuje v spore. Spore so zelo odporne in omogočajo dolgoročno preživetje v različnih okoljskih nišah, kot so zemlja, kompost in voda. Genomske študije so pokazale, da se populacija C. difficile diferencira in jo je mogoče razdeliti v več kladov (filogenetskih skupin): klade od 1 do 5 in divergentne klade od C-I do C-V. Sevi iz divergentnih kladov se genotipsko zelo razlikujejo od sevov iz kladov 1–5 in jih pogosteje najdemo v okolju, čeprav so bili opisani primeri okužb s sevi iz divergentnih kladov. Sevi iz kladov 1–5 so prisotni pri ljudeh, živalih in v različnih naravnih okoljih. Veliko raziskav o aktivnosti C. difficile je narejenih na obeh gostiteljih, človeku in živali. V okviru magistrskega dela smo z gojitvenimi metodami skušali preveriti prisotnost aktivnih oblik C. difficile v okolju izven gostitelja. Gojenje smo uporabili za preverjanje rasti C. difficile v nadzorovanih pogojih, tj. v vzorcih komposta. V magistrsko delo smo vključili tri kompostnike z različnih lokacij. Prisotnost C. difficile smo potrdili v enem. Ta kompost smo uporabili za pripravo mikrokozmov in spremljanje rasti C. difficile. Dobljeni rezultati potrjujejo postopno rast C. difficile v mikrokozmosih, s čimer smo prvi pokazali, da se lahko bakterija C. difficile razmnožuje v kompostu. Ključne besede: C. difficile, kompost, vzorčenje, spore, divergentni sevi, ne divergentni sevi Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. Clostridioides difficile in bakterije iz skupine Bacillus cereus v iztrebkih voluharicUrsulla Krautberger Balažić, 2023, magistrsko delo Opis: Bacillus cereus je Gram-pozitivna aerobna sporogena bakterija. Različni sevi B. cereus so si tako fenotipsko, kot v sekvencah genomov precej podobni z nekaterimi drugimi vrstami rodu Bacillus, zato jih skupaj uvrščamo v skupino B. cereus. Zaradi širokega temperaturnega optimuma je vsesplošno razširjena v naravnem okolju in naseljuje različne ekološke niše. Primerno okolje za rast in razvoj predstavljajo tudi prebavila žuželk in sesalcev. B. cereus povzroča tudi okužbe pri ljudeh. Pri okužbah so pomembni sevi, ki imajo gene za emetični in/ali diarealni toksin. Bakterija Clostridioides difficile je Gram-pozitivna oportunistična anaerobna bakterija, ki povzroča bolezni tako pri ljudeh, kot živalih. Razširjena je po vsem svetu. Okužba s C. difficile povzroča vnetje debelega črevesa in drisko, vendar samo pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto. Razen pri človeku, jo najdemo v prebavilih mnogih živalskih vrst, tudi pri glodavcih. Ker so glodavci in žužkojedi v bližini človeških bivališč precej pogosti, prebavila voluharic pa predstavljajo rezervoar bakterije B. cereus, smo v nalogi ugotavljali ali in v kolikšnem deležu so te bakterije prisotne v prebavilih voluharic, v naši geografski regiji. Ugotovili smo, da je pojavnost bakterije B. cereus visoka. Iz 20 pobranih vzorcev smo izolirali 54 bakterijskih sevov B. cereus. Od tega smo jih 41 identificirali kot B. cereus sensu lato in 13 kot B. cereus sensu stricto. Seve identificirane kot B. cereus in sorodne seve (skupine B. cereus) smo testirali na prisotnost diarealnega ali emetičnega toksina. V večini sevov (39 izmed 45 testiranih) je bil prisoten diarealni toksin, ki se je pojavil pri 38 izoliranih sevih, medtem, ko pri nobenem sevu nismo zaznali emetičnega toksina.
Poleg tega smo iskali tudi bakterijo C. difficile, ki je bila v Sloveniji že opisana pri različnih živalih, prsti in v vodi, ne pa še pri glodavcih. Bakterijo C. difficile smo potrdili samo v enem izmed vzorcev fecesa. Ključne besede: Clostridioides difficile, skupina Bacillus cereus, voluharice, prebavni trakt, spore, toksini Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. |
4. VPLIV SPOR NOSEMA IN PESTICIDA 'THIAMETHOXAM' NA DOLGOŽIVOST ČEBELDoris Kramberger, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: V letu 2014 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavljali vpliv spor noseme in pesticida tiametoksam na dolgoživost čebel. V nalogi smo uporabili medonosno čebelo Apis mellifera carnica. Ugotavljali smo akutno toksičnost pesticida različnih koncentracij v 24, 48 in 72 urah. Pridobljeni podatki v tej študiji kažejo, da je LD50 za kranjsko čebelo 7,86 ng tiametoksama/čebelo in večina teh umre v 24 urah. Med 24 in 48 urami se smrtnost občutno zmanjša oz. se preživetje čebel opazno poveča, če zmanjšamo koncentracijo. Biološki in imunohistološki poskus opravljen v laboratorijskih pogojih je pokazal, da nobeden od realnih odmerkov pesticida tiametoksam (0,0856 ng/čebelo in 0,00856 ng/čebelo), ki bi se lahko pojavil v naravnem okolju, ne poveča stopnje umrljivosti kranjske čebele, niti pri čebelah, hkrati izpostavljenih okužbi z N. ceranae in tiametoksamom. Z uporabo tehnik TUNEL smo ocenjevali histološke značilnosti tkiva. Histološka analiza je pokazala hipertrofično širitev okužbe prebavnih celic in obsežno sprostitev okuženih celic v lumen, opaženih v glavnem 10 dni po okužbi. V poznejši fazi okužbe je bila zmanjšana obnova celic in njihova funkcija, kar smo opazili 20. dan po infekciji v ventrikulih okuženih čebel z nosemo. Kranjska čebela ob hkratni izpostavitvi sporam noseme in insekticidu tiametoksam ni kazala povezave v krepitvi virulentnosti N. ceranae. Ključne besede: spore noseme, tiametoksam, neonikotinoidi, celična smrt, dolgoživost čebel Objavljeno v DKUM: 03.06.2015; Ogledov: 2543; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. PREŽIVELOST SPOR EKSTREMOFILNIH GLIV IZPOSTAVLJENIH VISOKEMU HIDROSTATSKEMU TLAKU IN PRILAGODITEV NA USTVARJENE POGOJENina Recek, 2011, diplomsko delo Opis: Namen te diplomske naloge je določiti, kako izpostavitev spor izbranih ekstremofilnih vrst gliv visokemu hidrostatskemu tlaku vpliva na preživelost, rast, velikost in obliko glivnih kolonij po rasti na hranilnem mediju brez soli (MEA) ali na mediju z povečano koncentracijo soli (MEA+10% NaCl). Pri tem smo želeli preveriti ali prilagoditve gliv na višjo slanost in nizek vodni potencial v hranilnem mediju, lahko vpliva tudi na boljše preživetje njihovih spor izpostavljenih visokemu hidrostatskemu tlaku. Mehanizme prilagoditve, ki so bili predstavljeni kot odziv gliv na povišano koncentracijo soli v hranilnem mediju smo primerjali in poskušali povezati z mehanizmi prilagoditve za preživetje pod vplivom visokega hidrostatskega tlaka (HHP). Rezultati so pokazali, da so izpostavljene spore vseh gliv dobro prenesle 24 ur trajajočo izpostavitev 300 bar, saj je rast bila povsod zabeležena, neglede na hranilni medij. Izbrane glivne vrste so po predhodnem gojenju na mediju s povečano slanostjo (MEA+10% NaCl) bolje kompenzirale spremembe v turgorju, ki nastanejo zaradi izpostavitve visokemu hidrostatskemu tlaku. Eden izmed mehanizmov prilagoditve je sprememba razmerja med površino in volumnom spore ter združevanje v skupke. To so opazili in opisali kot mehanizem prilagoditve gliv na življenje v okoljih z visoko salnostjo in je verjetno eden izmed mehanizmov, ko se glive soočajo z visokim hidrostatskim tlakom, kar še ni bilo opisano v literaturi. Ključne besede: ekstremofilne glive, spore, povišana slanost, visok hidrostatki tlak, mehanizmi prilagoditve, SEM Objavljeno v DKUM: 01.07.2011; Ogledov: 3269; Prenosov: 175
Celotno besedilo (4,12 MB) |
6. Forenzična palinologija kot del forenzične botanike : diplomsko deloBrigita Hribar, 2009, diplomsko delo Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, forenzične metode, forenzična palinologija, forenzična botanika, cvetni prah, spore, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 09.04.2010; Ogledov: 3368; Prenosov: 300
Celotno besedilo (660,32 KB) |
7. Vpliv izbire in sestave gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. in vitroAnita Paj, 2010, diplomsko delo Opis: Raziskali smo vpliv sterilizacije, mineralne sestave in strjevalca gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum. Preučili smo, kako na kalitev spor praproti P. bifurcatum vplivajo razlike v mineralni sestavi Knopovega, dveh različkov Knudsonovega, Moorovega, polovičnega Murashige — Skoogovega in Thompsonovega gojišča, ki jih raziskovalci uporabljajo za kalitev spor drugih vrst praproti, ter jih primerjali s kalitvijo spor na Knopovem in Murashige — Skoogovem gojišču, ki sta najpogosteje omenjeni gojišči za kalitev spor P. bifurcatum. Način sterilizacije spor vpliva na kalitev spor. Spore so kalile na vseh uporabljenih gojiščih. Kaljivost spor je bila podobna na vseh gojiščih različne mineralne sestave, ne glede na prisotnost strjevalca gojišča. Mineralna sestava gojišča in prisotnost strjevalca gojišča vplivata na velikost celic in dolžino rizoidov v zgodnjem razvoju gametofita. Na gojiščih z dodanim strjevalcem gojišča se je razvilo manjše število daljših rizoidov in večje število manjših celic. V tekočih gojiščih se je razvilo večje število krajših rizoidov in manjše število večjih celic. Ključne besede: Platycerium bifurcatum, spore, gametofit, rizoid, trdo in tekoče gojišče, kalitev Objavljeno v DKUM: 11.02.2010; Ogledov: 3674; Prenosov: 179
Celotno besedilo (3,01 MB) |