| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 18 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
SLOVENSKE USTREZNICE IZRAŽANJA VLJUDNOSTI V PODNAPISIH AMERIŠKE HUMORISTIČNE SERIJE PRIJATELJI/FRIENDS
Karmen Cveček, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati vljudnost v angleško in slovensko govoreči kulturi. V ta namen smo analizirali ameriško humoristično serijo Prijatelji/Friends. Na podlagi analiziranega gradiva smo izvirnik primerjali z amaterskimi podnapisi. Pregledali smo deveto sezono omenjene serije, ki sestoji iz štiriindvajsetih epizod. Iz vsake epizode smo izluščili vljudnostne izraze in jih analizirali na podlagi določenih meril. Sporazumevanje ljudi se s pomočjo vljudnosti harmonizira. Z določenim vljudnostnim izrazom na videz zabrišemo neposredno izraženo zahtevo, sprejmemo določene pogoje, zato da ne bi užalili sporočevalca ter zmanjšamo možnost konflikta. Ukvarjali smo se s pragmatičnim pomenom vljudnosti in ugotovili, da prav tako vsebuje paradokse in dvojnosti, na katere so sporočevalci in naslovniki le redko pozorni. Rezultati so pokazali, da vljudnost v vsakdanjem življenju, tako slovensko kot angleško govoreče kulture, igra pomembno vlogo. Sporočevalec s pomočjo le-te pokaže spoštovanje do naslovnika in obratno, nevtralizirajo se konflikti. Slovensko in angleško govoreča kultura imata pri izražanju vljudnosti podobnosti in razlike.
Ključne besede: vljudnost, slovensko in angleško govoreča kultura, podnapisi, humoristična serija, sporazumevanje
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 874; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (606,25 KB)

12.
SPORAZUMEVANJE Z BOLNIKOM V VEČJEZIČNI DRUŽBI
Romana Mlinarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sporazumevanje z bolnikom v večjezični družbi temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil ugotoviti stanje na področju sporazumevanja v medicinskem okolju. Osrednje vprašanje diplomskega dela je bil način sporazumevanja z bolniki, ki ne govorijo slovenskega jezika. Nadalje je bil cilj diplomskega dela ugotoviti pogostost obiska tujcev pri dežurnem zdravniku, obstoj uradno prevedenega obrazca za pisno privolitev za določene posege ter poučnost zaposlenih v zdravstvenih ustanovah o pravici bolnika do tolmača, sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami in tolmači, ki pokrivajo področje zdravstva, ter pomen znanja jezikov v zdravstvenem okolju. V ta namen je empirični del diplomskega dela temeljil na dveh raziskovalnih metodah, deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi. Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni v zdravstvenih ustanovah z bolniki, ki ne govorijo slovenskega jezika, sporazumevajo s pomočjo bolnikovih sorodnikov, kolegov ali pa poiščejo skupni tuji jezik (angleški, nemški, hrvaški). Rezultati so pokazali, da najpogosteje obiščejo dežurnega zdravnika domači bolniki in ne tujci. Ugotovljeno je bilo tudi, da v večini zdravstvenih ustanov ni uradno prevedenega obrazca za pisno privolitev za določene posege. Rezultati so med drugim tudi pokazali, da so zaposleni v zdravstvenih ustanovah sicer seznanjeni s pravico bolnika do uradnega tolmača, vendar pa ne sodelujejo s tolmači, ki bi pokrivali področje zdravstva. Končno je bilo ugotovljeno, da znanje tujega jezika obnavlja oz. pridobiva malo zaposlenih, kljub temu pa se ne da sklepati, da se znanju tujega jezika ne daje velikega pomena, saj se znanje le-tega, v kolikor to dopušča pristojnost, upošteva pri zaposlovanju novih sodelavcev.
Ključne besede: tolmačenje za skupnost, sporazumevanje v zdravstvu, pravice bolnikov
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 655; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (969,99 KB)

13.
GOVORNO NASTOPANJE V ŠESTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Hartman, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole in temelji na teoretičnih ugotovitvah ter raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako uspešni so učenci šestega razreda izbrane osnovne šole pri pripravi in izvedbi govornega nastopa ter kaj jim povzroča največ težav. Z raziskavo smo želeli dokazati, da učinkovit, prepričljiv, samozavesten, razumljiv in slikovit govorni nastop temelji na ustrezni vsebini, načelih dobrega jezikovnega sloga, ustrezni zgradbi besedila ter upoštevanju besednih in nebesednih spremljevalcev govorjenja. Glede na to, da je za govorni nastop potrebna temeljita priprava, smo jo v teoretičnem delu podrobno proučili, pozornost pa smo namenili tudi izvedbi govornega nastopa ter opozorili, na kaj mora biti govornik pri izražanju predmetnosti pazljiv. Ugotoviti smo želeli, kako pripraviti dober govorni nastop ter raziskati, ali lahko vzroke za neuspeh pripisujemo neustrezni pripravi. V empiričnem delu smo s pomočjo ocenjevalnega obrazca in anketnih vprašalnikov govorne nastope tudi analizirali. Želeli smo ugotoviti, če imajo učenci med posredovanjem govorjenega besedila tremo, kako in koliko časa se pripravljajo na govorni nastop. Zanimalo nas je, kdo jim pri pripravi na govorni nastop pomaga ter katere vire najpogosteje uporabljajo, da pripravijo ustrezno besedilo, ki ga predstavijo pred učiteljem in sošolci. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj je učencem izmed zbiranja gradiva, priprave in izvedbe govornega nastopa najzahtevnejše ter kolikšen delež učencev se besedilo, ki ga pripravijo, poskuša naučiti na pamet. Z rezultati smo ugotovili, da ima večina učencev med posredovanjem govorjenega besedila tremo, zato neradi govorno nastopajo. Večini učencev je izvedba govornega nastopa najzahtevnejša, iskanje in zbiranje gradiva pa najmanj. Prav tako smo ugotovili, da večina učencev pripravi na nastop ne nameni dovolj časa; besedilo, ki ga pripravijo za nastop, pa se poskušajo naučiti na pamet. Pri ocenjevanju govornih nastopov smo prišli do spoznanja, da manj kot polovica učencev pripravi dober in učinkovit govorni nastop s smiselno in povezano vsebino, ki ima ustrezen uvod, jedro ter zaključek, poleg tega pa upoštevajo tudi dejavnike sporočanja, besedne in nebesedne elemente sporazumevanja ter načela uspešnega sporočanja.
Ključne besede: sporazumevanje, govorni nastop, šesti razred, osnovna šola
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 490; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (966,54 KB)

14.
RAZVIJANJE TEME V IZBRANIH POLJUDNOZNANSTVENIH PRISPEVKIH
Desiree Žnidarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Revija O konjih nam že več kot dve desetletji bogati znanje na področju konjeništva. Sestavljena je iz skupine prispevkov, katerih teme pokrivajo najrazličnejša področja konjeništva. S spreminjanjem življenjskega sloga ljudi, se spreminja tudi življenjski slog živali, ki živijo z ljudmi. Vse več ljudi se vrača nazaj k naravi, k alternativnim pristopom na vseh področjih življenja, tudi v konjeništvu. Zanimalo nas je, kakšni so praktični pristopi k drugačnemu delovanju in sobivanju s konji, ki so navedeni v reviji. Iz revije smo izbrali določene prispevke rubrike Praksa ter jih podrobneje analizirali. V teoretičnem delu smo predstavili model sporazumevanja in jezika. Predstavili smo tudi funkcijske zvrsti in še posebej jezik neumetnostnih besedil, med katere spada tudi poljudnoznanstveni prispevek in reportaža. Ugotovili smo, kaj je poljudnoznanstveni prispevek, kaj sporoča in kako. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotovili, kateri so kriteriji za dober poljudnoznanstveni prispevek in/ali so zadovoljeni. Zanimali so nas postopki razvijanja teme, sledila pa je besedilna analiza izbranih poljudnoznanstvenih prispevkov. V makrostrukturi smo se posvetili sestavnim delom prispevkov. Ugotovili smo namero prispevkov in proučili tematsko zgradbo. Posvetili smo se še merilom besedilnosti, kot sta kohezija in koherenca. V mikrostrukturi pa smo ugotovili, kako in koliko je upoštevana jezikovna norma. Skratka, preko analize smo ugotovili, ali so prispevki laičnemu bralcu razumljivi ali ne.
Ključne besede: sporazumevanje, besedilo, poljudnoznanstveni prispevek, znanstveni prispevek, konjeništvo
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 500; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (987,47 KB)

15.
SPOSOBNOST POSLUŠANJA UČENCEV MED POUKOM
Klara Reš, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomembnost poslušanja učencev med poukom. To je jezikovno-komunikacijska spretnost, s katero sprejemamo dražljaje in jim dajemo pomen. Poslušanje je dejavnost, ki jo je potrebno razviti tako pri učiteljih kot pri učencih, saj predstavlja temeljno učno dejavnost. Zgrajena je iz jezikovne in psihične dejavnosti, obenem pa je poslušanje sestavljeno iz socialne, miselne in čustvene dejavnosti, s katerimi razvija odnos med govorcem in poslušalcem, torej razumevanje drug drugega.
Ključne besede: poslušanje, komunikacija, sporazumevanje, osnovna šola, učenci, pouk
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

16.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Ključne besede: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 451; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

17.
Izkušnje medicinskih sester s komunikacijo z osebami obolelimi za demenco
Saška Crnobrnja, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Demenca je sindrom kronične ali progresivne narave, ki vpliva na zmožnost odločanja, spomin, razmišljanje. Osebe obolele za demenco so: nezaupljive, prestrašene, imajo težave z govorom in razumevanjem. Pri vzpostavljanju odnosa z osebo obolelo za demenco je pomembno, da pristopimo mirno in prijazno, govorimo kratko in jasno. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Intervjuvali smo šest medicinskih sester, različnih nivojev izobrazbe z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj pri delu s pacienti obolelimi za demenco. Podatke raziskave smo obdelali po metodi tematske analize. Rezultati: Po zbranih podatkih smo dobili dva tematska sklopa: Komunikacija z osebami obolelimi za demenco in Zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Raziskava je pokazala, da so izkušnje medicinskih sester pri komunikaciji z osebami obolelimi za demenco različne. Podatki, ki smo jih dobili govorijo, da na komunikacijo najbolj vplivajo način komunikacije, dejavniki komunikacije, neverbalna komunikacija, počutje, organizacija dela in spretno odpravljanje ovir komunikacije. Diskusija in zaključek: Komunikacija je pomembna, saj z njo pridobimo določene informacije o počutju, potrebah, željah. Za zagotavljanje kakovostne komunikacije je pomembno, da poznamo tehnike komunikacije, dejavnike komunikacije, ovire komunikacije in neverbalno komunikacijo. Osebe obolele za demenco je potrebno voditi, saj v napredovalnem stadiju niso sposobne skrbeti same zase. Medicinske sestre morajo poznati simptome obolenja, faze obolenja ter vrste obolenja.
Ključne besede: obolenje, sporazumevanje, počutje, doživljanja, ovire.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 275; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (389,33 KB)

18.
Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu
Marko Jesenšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (426,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici