| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritični prerez besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem
Tomaž Petek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava prikazuje poskus kritičnega prereza besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici in pri dejavnostih, povezanih s šolo oz. vrtcem. Ugotavljamo, da se učitelj oz. vzgojitelj v vzgojno-izobraževalnem procesu srečuje z različnimi položaji, okoliščinami, v katerih govorno nastopa. Ker se sporazumeva z besedili in ne s posameznimi povedmi ali celo z besedami, mora za učinkovito govorno nastopanje med drugim poznati značilnosti različnih besedilnih vrst. Za raziskovanje besedilnih vrst smo ob upoštevanju različnih znanstvenih opredelitev nekoliko priredili Toporišič-Žagarjevo klasifikacijo glede na sporočevalne postopke in funkcijske zvrsti ter se omejili na tiste besedilne vrste, ki so posredno ali neposredno povezane z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici. V razpravi je poudarjeno tudi vprašanje, ali učitelj oz. vzgojitelj že z vstopom v razred oz. igralnico govorno nastopa oz. ali je vsaj del (učne) ure tudi govorni nastop.
Ključne besede: besedilne vrste, besedilo, dejavniki sporočanja, govorno nastopanje, sporazumevalna načela, učitelj, vzgojitelj
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 157; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (136,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti
Maja Petek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga z naslovom Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo se najprej posvetili samemu besedilu ter splošni definiciji besedila. Besedila smo na kratko definirali tudi glede na funkcijske zvrsti, pri čemer smo se oprli na delitev funkcijskih zvrsti po Toporišiču. Pri tem smo se posebej osredotočili na praktičnosporazumevalna, publicistična, umetnostna ter strokovna besedila. V zvezi z besedili smo se dotaknili tudi humornega ter večkodnega besedila, pri slednjem smo izpostavili vizualno komunikacijo, ki je pomembna za uspešno razumevanje besedila. V nadaljevanju smo se posvetili sporazumevalnim načelom po Griceu. V okviru teh sodelovalnih načel smo obravnavali štiri podrejena načela oz. maksime: kakovosti, količine, relevantnosti/primernosti ter maksimo načina. V tem delu magistrske naloge smo vključili še Leechevo načelo vljudnosti, ki je tudi pomembna za razumevanje in prepoznavanje ironije. Nazadnje smo se posvetili največjemu in najpomembnejšemu delu magistrske naloge ironiji, kjer smo na kratko pojasnili razvoj raziskovanja ironije, emotivno funkcijo pri uporabi ironije, razloge, pokazatelje ironičnega ter postopek ugotavljanja uporabe verbalne ironije. V empiričnem delu magistrske naloge smo se posvetili analizi besedil različnih funkcijskih zvrsti, pri čemer smo se osredotočili na iskanje ter analizo ironije. Tako smo v delo vključili analizo ironije v umetnostnih, publicističnih, praktičnosporazumevalnih ter poljudnoznanstvenih besedilih. V primerih besedil posameznih funkcijskih zvrsti smo poiskali ter analizirali ironijo, primere smo razložili ter pojasnili kaj je ironično v teh konkretnih primerih. Določenim primerom smo dodali še leksikalni scenarij.
Ključne besede: besedilo, funkcijske zvrsti, sporazumevalna načela, ironija, žrtev ironije
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici