| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 126
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivno prestrukturiranje po zfppipp
Blaž Skuber, 2020, diplomsko delo

Opis: V slovenski zakonodaji je preventivno prestrukturiranje urejeno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek je bil uveden v zakonodajo z novelo ZFPPIPP-F. Njegov namen pa je reševanje dolžnikov, ki so še solventni, vendar se za njih predvideva, da bodo postali insolventni v roku enega leta. Pre-ventivno prestrukturiranje dolžniku omogoči, da se na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju z uporabo ustreznih ukrepov izogne insolventnosti. V diplomski nalogi najprej predstavimo ZFPPIPP, nato pa natančneje opišemo postopek preventivnega prestrukturiranja po ZFPPPIPP. Primerjamo nekatere ključne elemente preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji z Nemčijo in Južno Korejo. Z namenom ugotavljanja podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na kratko predstavimo tudi smernice EU na tem področju. Za konec pa na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljamo, koliko postopkov preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji doseže sprejem sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ter koliko od teh primerov se uspešno zaključi.
Ključne besede: preventivno prestrukturiranje, ZFPPIPP, sporazum o finančnem prestrukturiranju, direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti.
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (544,19 KB)

2.
Dogovori o sklenitvi pogodbe
Luka Šilc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava dogovore in avtonomne institute, ki se v poslovni praksi uporabljajo v postopku sklepanja pogodbe. Poslovna praksa je v zvezi s pogajanji in sklenitvijo pogodbe razvila mnoge institute, s katerimi lahko stranki opredelita, da se bosta pogajali, o čem se bosta pogajali, kakšno ravnanje pričakujeta druga od druge med pogajanji pred sklenitvijo pogodbe oziroma izrazita način usklajevanja o pogodbeni vsebini ali o posameznih pogodbenih sestavinah. Stranki lahko tudi opredelita, da sta morda že dosegli določeno stopnjo soglasja glede nekaterih okoliščin posla ali izrazita svojo pripravljenost na nadaljnja pogajanja. Pomembno vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje njihove pravne narave in posledic. Čeprav imajo v tem magistrskem delu obravnavani instituti in dogovori v poslovni praksi načeloma uveljavljene tipične značilnosti, so pravna narava in posledice praviloma odvisne od presoje vsakega konkretnega primera posebej. Za presojo ravnanja strank se uporabljajo tudi pravna pravila, a so ta še posebej abstraktna. V poštev pridejo predvsem pravna pravila, ki urejajo fazo pogajanj; za presojo, ali je doseženo soglasje o sklenitvi pogodbe, pa bodo pomembna tudi pravila o ponudbi in sprejemu. Avtonomni instituti olajšajo postopek sklepanja pogodbe, stranki pa lahko z njimi tudi konkretneje opredelita svoje potrebno ravnanje oziroma zavarujeta svoj položaj med pogajanji, tako da opredelita bodoči potek pogajanj ali ravnanje, ki se pričakuje od nasprotne stranke. Stranki pa lahko izrazita tudi svoje namere glede pogajanj in sklenitve pogodbe. Vsi obravnavani avtonomni instituti in dogovori strank služijo istemu cilju, to je uspešni sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: pogajanja, ponudba, sprejem, izjava volje, sporazum o pogajanjih, pismo o nameri, pisna potrditev, patronatska izjava
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (606,08 KB)

3.
Sporazum o priznanju krivde kot sredstvo za boj proti kriminaliteti
Nina Sotošek, 2020, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je institut, ki poenostavlja reševanje kazenskih zadev in spreminja potek kazenskega postopka. Sporazumevanje o krivdi (ang. plea bargain) se je v države evrokontinentalne tradicije s pretežno mešanim kazenskim postopkom postopoma uvajalo po vzoru anglosaških držav z adversarnim kazenskim postopkom. Tudi Slovenija je sporazum o priznanju krivde in z njim povezana pogajanja o priznanju krivde v svoj kazenski postopek uvedla leta 2012 z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K. Dolgoletne izkušnje z uporabo instituta imajo predvsem v ZDA, kjer z njegovo pomočjo učinkovito in hitro rešijo večino vseh kazenskih zadev. Sporazum o priznanju krivde predstavlja skrajšano in poenostavljeno obliko reševanja spora, kar pomeni, da se zoper obdolženca, ki krivdo prizna, postopka ne vodi več v celoti. Tožilec in obdolženec se lahko v okviru sporazumevanja o krivdi dogovorita o pogojih in določenih ugodnostih, pod katerimi bo obdolženec krivdo priznal. Sodišče ostaja v takšnem postopku nevtralno in ne sme biti vpleteno v postopek pogajanj o priznanju krivde, po sklenjenem sporazumu pa preveri zgolj njegovo zakonitost oz. skladnost s predpisanimi kriteriji. Primarni cilj večine držav, tudi Slovenije, ki so v svoj kazenski postopek uvedle institut sporazuma o priznanju krivde je večja učinkovitost kazenskega postopka, torej skrajšanje sodnih zaostankov in večja ekonomičnost. Drug pomemben cilj, ki ga z uporabo instituta prav tako lahko dosežemo pa je uporaba sporazumevanja o krivdi v boju proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete. Sporazum o priznanju krivde se lahko v določenih primerih uporabi za sodelovanje obdolžencev kot prič, ki v zameno za določeno ugodnost priznajo krivdo za storjeno kaznivo dejanje ter so hkrati motivirani za pomoč tožilcu pri razkritju drugih hujših udeležencev kaznivih dejanj oz. razkritju večje kriminalne dejavnosti, ki bi jo sicer tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov zelo težko preganjalo.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, priznanje krivde, ugodnost, skrajšanje sodnih postopkov, sodelujoče priče, boj proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 515; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (893,63 KB)

4.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka
Ines Guberac, 2019, diplomsko delo

Opis: Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka predstavljajo izjemo od načela legalitete. Za njihovo uporabo se po lastni oceni odloči državni tožilec, nadaljnji postopek pa je odvisen od sodelovanja oškodovanca in obdolženca ali od volje sodišča, ki preverja formalne in materialne predpostavke. Poznamo dve taki obliki: popolno ukinitev kazenskega postopka in delno ukinitev kazenskega postopka. Pri prvi sploh ne pride do formalnega kazenskega postopka, saj se konča z zavrženjem ovadbe. Sem spadajo opustitev kazenskega pregona, poravnavanje in pogojno odložen kazenski pregon. Pri delni ukinitvi kazenskega postopka pa postopek poteka brez glavne obravnave, konča pa se z obsodilno sodbo. Takšna instituta sta sporazum o priznavanju krivde in kaznovalni nalog. V diplomski nalogi so s pomočjo analize poročil državnih tožilstev predstavljeni posamezni instituti in njihova uporaba v praksi.
Ključne besede: kazenski postopek, popolna ukinitev kazenskega postopka, delna ukinitev kazenskega postopka, koncept restorativne pravičnosti, kaznovalni nalog, sporazum o priznanju krivde, pogojna odložitev kazenskega pregona, poravnavanje
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (551,75 KB)

6.
Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na državljanske pravice iz prava EU
Sara Čobec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravne vidike vpliva izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (v nadaljevanju: Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (EU) na državljanstvo EU in državljanske pravice iz prava EU. S članstvom v EU je Združeno kraljestvo zavezovalo pravo EU, ki državljanom EU podeljuje dodatne pravice. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU grozi državljanom Združenega kraljestva izguba pravic, ki jim sedaj pripadajo kot državljanom EU. Negotovosti glede državljanskih pravic EU se pojavljajo tudi za državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo potrebno urediti novo razmerje med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo, kar med drugim pomeni, da bo potrebno urediti državljanske pravice EU državljanov Združenega kraljestva v EU kot tudi pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu. Najprej se osredotočam na sam pojem državljanstva EU in na pravice, ki nam jih državljanstvo EU zagotavlja. Državljani držav članic EU so hkrati tudi državljani EU. Zaradi sui generis narave EU se je razvil tudi sui generis tip državljanstva EU, saj v tem primeru ne gre za državo, ampak za svojevrstno organizacijo, na katero so države članice prenesle nekatere suverene pravice. Koncept državljanstva EU lahko posledično opredelimo kot pogodbeno razmerje med posameznikom in nadnacionalno organizacijo ̶ EU. V drugem delu naloge predstavim različne možnosti prihodnjega razmerja in na pravno analizo sporazuma. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Združeno kraljestvo prva država, ki je uradno začela postopek izstopa iz EU, kar je postavilo veliko novih vprašanj in negotovosti za državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu kot za državljane Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU. Obe strani, tako EU kot Združeno kraljestvo, sta na začetku postopka poudarjali, da bo treba prednostno urediti položaj državljanov, na katere bo vplival izstop. Želja obeh strani je bila, da se zaščitijo pravice državljanov in da ohranijo tesno razmerje. Pravice, ki so jih kot državljani EU pridobili in na katerih so gradili življenjsko pomembne odločitve, so bile prioriteta na pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom, saj bi izguba državljanskih pravic EU za posameznike pomenila resne težave. Državljani Združenega kraljestva so prepoznali resno grožnjo, ki se lahko uresniči z izstopom iz EU. Posledično se je število prošenj za državljanstvo v drugih državah članicah EU kmalu po izidu referenduma v Združenem kraljestvu povečalo. O polemiki bodoče ureditve državljanskih pravic EU imajo pravni komentatorji med seboj razhajajoča se mnenja, ki postavljajo pod vprašaj same temelje EU. Nazadnje se osredotočam na sporazum, ki vsebuje določbe o državljanskih pravicah EU, glede katerih sta EU in Združeno kraljestvo že dosegli sporazum in naj bi po izstopu zavezoval EU in Združeno kraljestvo.
Ključne besede: Brexit, državljanstvo EU, državljanske pravice EU, pridruženo državljanstvo, sporazum o izstopu.
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 825; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Pravica do čistega zraka kot temeljna človekova pravica
Taja Požru, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Podnebne spremembe in onesnaženje zraka bodisi neposredno ali posredno vplivajo na uživanje človekovih pravic, vključno s pravico do najvišje dosegljivih zdravstvenih standardov. Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice je nevarnosti onesnaženja zraka in podnebnih sprememb na kakovost življenja priznal in začel aktivno izvajati podnebne ukrepe. Resolucija št. 29/15 priznava, da podnebne spremembe vplivajo na širok spekter človekovih pravic in poziva k posebnemu poudarku vpliva, ki ga ima degradacija okolja na pravico do zdravja. Kot odgovor na Resolucijo in korak proti učinkovitim ukrepom je sprejetje Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (poznane tudi kot Pariški sporazum) kot prvega univerzalnega in pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah. V Preambuli Pariškega sporazuma je zaveza držav podpisnic, da bodo aktivno ukrepale pri reševanju podnebnih sprememb, spoštovale, spodbujale in upoštevale njihove obveznosti glede človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic avtohtonih prebivalcev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, invalidov in ljudi v občutljivih razmerah ter pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve vloge žensk in medgeneracijski kapital. Tudi Evropska Unija, kot podpisnica sporazuma izvaja aktivno politiko k reševanju tovrstne problematike, tako s sprejemanjem pravnih aktov, najpomembnejše je sprejetje Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in njeno izvajanje, kot v izvajanju postopkov proti državam članicam za kršitev obveznosti iz Direktive. Namen magistrske naloge je oceniti ali trenutna ureditev pravice do čistega zraka, ki se uresničuje v sklopu 72. člena Ustave Republike Slovenije in določa pravico do zdravega življenjskega okolja, zadostuje k ustreznemu pravnemu varstvu ali bi bilo smiselno pravico do čistega zraka povzdigniti v samostojno človekovo pravico in s tem napraviti odmik od sistema, ki je antropocentrično naravnan. Rezultati študije so pokazali, da tako Evropska Unija kot slovenski pravni sistem ponuja določeno mero sodnega varstva pravice znotraj individualnih in kolektivnih sporov, ki pa je zaradi abstraktnosti pomanjkljiva. Dikcije zakonov, ki urejajo tovrstno problematiko velikokrat uporabljajo splošne pravne standarde, ki napotujejo na konkretizacijo v sodnih sporih. Zaradi neugodnega položaja tožnikov, saj se največkrat znajdejo v postopkih zoper nasprotne stranke, ki so zaradi sredstev, s katerimi razpolagajo v očitnem nesorazmerju moči, se spori zaradi tveganosti niti ne začnejo. Posledično je sodna praksa pri konkretiziranju pravnih standardov skopa in ne ponuja širok nabor rešitev. Dolgotrajnost postopkov in tveganje o plačilu stroškov so glavni razlogi ne samo, da se spor pred rednimi sodišči sploh ne začne, ampak tudi, da se razprava o pravici ne nadaljuje pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem, ki imata poleg zakonodajalca bistveno vlogo pri kreiranju prava.
Ključne besede: podnebne spremembe, onesnaževanje, človekove pravice, svoboščine notranjega trga, imisije, zdravo življenjsko okolje, pariški sporazum.
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 2228; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Arbitražno reševanje sporov v mednarodnem pravu s poudarkom na arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško
Klara Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: V svetu se je v mednarodnem pravu s civilizacijo postopoma uveljavila težnja po mirnem reševanju mednarodnih sporov. Načelo je hitro preraslo v dolžnost, ki jo morajo upoštevati tako države kot vsi drugi subjekti mednarodnega prava, uzakonjeno pa je v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov. Mirno reševanje sporov v praksi poteka z uporabo diplomatskih in pravnih sredstev mirnega reševanja. Med zadnja uvrščamo sodni in arbitražni postopek, ravno slednji pa je tudi predmet obravnave tega diplomskega dela. Arbitraža je izvensodni način reševanja sporov, v katerem države prepustijo odločanje o sporu določenim osebam, ki jih imenujejo same. Za arbitražno posredovanje se morajo odločiti sporazumno, pri čemer lahko izbirajo med ustanovitvijo ad hoc arbitraže ali pa spor predložijo stalnemu razsodišču. Arbitražna razsodba je zavezujoča in dokončna, države stranke jo morajo upoštevati, priznati in izvršiti. V kolikor tega ne storijo, mednarodno pravo ne določa nobene sankcije, bi pa to bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda. Za arbitražno reševanje medsebojne mejne problematike sta se leta 2009 odločili tudi Republika Slovenija in Republika Hrvaška. V ta namen sta ustanovili ad hoc arbitražno sodišče, ki je svoje delo opravljalo v Haagu. Postopek je bil prekinjen 22. julija 2015, ko so srbski in hrvaški mediji objavili sumljive zvočne posnetke med slovensko agentko pri razsodišču in slovenskih arbitrom, kar je povzročilo odstop Hrvaške od sporazuma in vseh nadaljnjih dejanj. Sodišče je po temeljitem preudarku odločilo postopek nadaljevati in leta 2017 izdalo arbitražno razsodbo, ki pa jo Hrvaška, vse od objave spornih prisluhov vztrajno zavrača in ne priznava.
Ključne besede: mednarodno pravo, arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, arbitražna razsodba, ad hoc sodišče, uti possidetis, Pacta sunt servanda, prikrivanje informacij
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 600; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (744,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Diplomatska zaščita pravnih oseb
Gregor Koprivc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomatska zaščita je pravni institut, s katerim država sproži postopek za zaščito svojih državljanov, katerih pravice so bile zaradi ravnanja druge države prizadete. Gre za uveljavljanje mednarodne odgovornosti držav za kršitve mednarodnopravnih obveznosti. Država lahko sproži postopke za zaščito fizične ali pravne osebe. Država je utrpela škodo le posredno, preko fizične ali pravne osebe. Poudarek bo na diplomatski zaščiti pravnih oseb. Država torej lahko uveljavlja diplomatsko zaščito za tisto družbo, ki ima njeno državljanstvo; družba mora biti vpisana v register družb v dotični državi, v kateri mora imeti tudi upravljavski sedež. Lahko pa se država odloči, da vpis v register ni zadostni pogoj za pridobitev državljanstva. Določi lahko večinsko lastništvo, v sklopu katerega mora imeti večina delničarjev družbe državljanstvo dotične države. Eden najbolj znanih primerov je »Barcelona Traction«, poznan zaradi škode, ki je nastala delničarjem družbe. Ker gre za mednarodnopravna pravila, je skušala Komisija za mednarodno pravo kodificirat področje diplomatske zaščite z Osnutkom pravil o diplomatski zaščiti, v katerem med drugim podrobneje opisuje zaščito pravnih oseb. Osnutek v svojih pravilih določa, da lahko pride do diplomatske zaščite samo, če sta izpolnjena dva pogoja: državljanstvo in izčrpanje notranjih pravnih sredstev v državi. Prav tako poudari, da gre za pravico države, ne pa njeno dolžnost do uveljavljanja diplomatske zaščite. Osnutek podrobneje določa pravila, kdaj ima določena družba državljanstvo neke države in kakšne pogoje mora pri tem izpolnjevati.
Ključne besede: diplomatska zaščita, pravna oseba, državljanstvo, vpis v register, Barcelona Traction, bilateralni investicijski sporazum.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 633; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (280,46 KB)

10.
Izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Laura Ornik, 2018, diplomsko delo

Opis: V vsaki državi veljajo zakoni, ki urejajo davke. Davki so z vidika države pomemben prihodek za državo oz. za njen proračun in so namenjeni zadovoljevanju potreb. Z vstopom držav v Evropsko unijo se je odprl prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. S tem se je povečevala tudi možnost tako za gospodarske kot za fizične osebe, da so zavezani za plačilo istovrstnega davka v več državah. Začel se je pojavljati problem dvojnega obdavčevanja, ki pa so ga države začele reševati s podpisom konvencij oz. sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Gre za mednarodne pogodbe, s katerimi dve državi natančno določita, kaj lahko obdavči katera od njiju, in tako dosežeta pošteno razmerje med njunimi davčnimi prihodki. Državi se morata dogovoriti tudi o medsebojnem izmenjavanju informacij in s tem preprečiti davčne utaje. V diplomskem delu se osredotočimo na razumevanje pojma dvojnega obdavčevanja in razumevanje uporabe sporazumov o izogibanju le-tega. Najprej predstavimo pojem in vrste dvojnega obdavčevanja ter razkrijemo vzrok, zakaj se dvojno obdavčevanje sploh pojavi. Predstavimo možnost izogibanja dvojnega obdavčevanja z uporabo sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Osredotočimo se predvsem na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga proučimo tudi na primeru podjetja, ki posluje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: davki, dvojno obdavčevanje, sporazum, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 620; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (857,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici