1. Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah AmerikeMaša Starc, 2021, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca.
Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K.
V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice.
V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1352; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (566,99 KB) |
2. Sporazum o priznanju krivde kot sredstvo za boj proti kriminaliteti : diplomsko deloNina Sotošek, 2020, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde je institut, ki poenostavlja reševanje kazenskih zadev in spreminja potek kazenskega postopka. Sporazumevanje o krivdi (ang. plea bargain) se je v države evrokontinentalne tradicije s pretežno mešanim kazenskim postopkom postopoma uvajalo po vzoru anglosaških držav z adversarnim kazenskim postopkom. Tudi Slovenija je sporazum o priznanju krivde in z njim povezana pogajanja o priznanju krivde v svoj kazenski postopek uvedla leta 2012 z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K. Dolgoletne izkušnje z uporabo instituta imajo predvsem v ZDA, kjer z njegovo pomočjo učinkovito in hitro rešijo večino vseh kazenskih zadev.
Sporazum o priznanju krivde predstavlja skrajšano in poenostavljeno obliko reševanja spora, kar pomeni, da se zoper obdolženca, ki krivdo prizna, postopka ne vodi več v celoti. Tožilec in obdolženec se lahko v okviru sporazumevanja o krivdi dogovorita o pogojih in določenih ugodnostih, pod katerimi bo obdolženec krivdo priznal. Sodišče ostaja v takšnem postopku nevtralno in ne sme biti vpleteno v postopek pogajanj o priznanju krivde, po sklenjenem sporazumu pa preveri zgolj njegovo zakonitost oz. skladnost s predpisanimi kriteriji.
Primarni cilj večine držav, tudi Slovenije, ki so v svoj kazenski postopek uvedle institut sporazuma o priznanju krivde je večja učinkovitost kazenskega postopka, torej skrajšanje sodnih zaostankov in večja ekonomičnost. Drug pomemben cilj, ki ga z uporabo instituta prav tako lahko dosežemo pa je uporaba sporazumevanja o krivdi v boju proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete. Sporazum o priznanju krivde se lahko v določenih primerih uporabi za sodelovanje obdolžencev kot prič, ki v zameno za določeno ugodnost priznajo krivdo za storjeno kaznivo dejanje ter so hkrati motivirani za pomoč tožilcu pri razkritju drugih hujših udeležencev kaznivih dejanj oz. razkritju večje kriminalne dejavnosti, ki bi jo sicer tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov zelo težko preganjalo.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, priznanje krivde, ugodnost, skrajšanje sodnih postopkov, sodelujoče priče, boj proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1429; Prenosov: 204
Celotno besedilo (893,63 KB) |
3. Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v SlovenijiMiha Šepec, 2011, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde).
Metode:
Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka.
Ugotovitve:
Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala.
Praktična uporabnost:
Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 82
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka : diplomsko deloInes Guberac, 2019, diplomsko delo Opis: Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka predstavljajo izjemo od načela legalitete. Za njihovo uporabo se po lastni oceni odloči državni tožilec, nadaljnji postopek pa je odvisen od sodelovanja oškodovanca in obdolženca ali od volje sodišča, ki preverja formalne in materialne predpostavke.
Poznamo dve taki obliki: popolno ukinitev kazenskega postopka in delno ukinitev kazenskega postopka. Pri prvi sploh ne pride do formalnega kazenskega postopka, saj se konča z zavrženjem ovadbe. Sem spadajo opustitev kazenskega pregona, poravnavanje in pogojno odložen kazenski pregon. Pri delni ukinitvi kazenskega postopka pa postopek poteka brez glavne obravnave, konča pa se z obsodilno sodbo. Takšna instituta sta sporazum o priznavanju krivde in kaznovalni nalog.
V diplomski nalogi so s pomočjo analize poročil državnih tožilstev predstavljeni posamezni instituti in njihova uporaba v praksi.
Ključne besede: kazenski postopek, popolna ukinitev kazenskega postopka, delna ukinitev kazenskega postopka, koncept restorativne pravičnosti, kaznovalni nalog, sporazum o priznanju krivde, pogojna odložitev kazenskega pregona, poravnavanje
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 174
Celotno besedilo (551,75 KB) |
5. SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDESara Vanovšek, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja institut - sporazum o priznanju krivde, ki je bil v slovenski pravni red uveden v okviru novele K, Zakona o kazenskem postopku - ZKP-K, ki se je začela uporabljati 15. maja 2012.
Na začetku nas v nalogo vpelje zgodovinski pregled tega instituta, kjer je predstavljeno kako in kdaj se je ta institut pojavil v zgodovini.
V nadaljevanju pa naloga predstavi sodobno ureditev sporazuma o priznanju krivde, najprej v tujini – v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Bosni in Hercegovini, v nadaljevanju pa se z analizo literature in mnogimi članki iz revije Pravna praksa in Zbornikoma iz 3. in 4. Konference kazenskega prava in kriminologije, osredotoči na predstavitev instituta v slovenskem pravu.
Diplomska naloga pa se dotakne tudi slovenske pravne prakse s tega področja in za konec predstavi primer, v katerem je bil uporabljen institut sporazuma o priznanju krivde.
Ključne besede: Sporazum o priznanju krivde, kazensko pravo, zgodovina, tujina, Zakon o kazenskem postopku z novelo K, pravna praksa.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 2616; Prenosov: 366
Celotno besedilo (582,90 KB) |
6. SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE SLOVENSKEGA IN SRBSKEGA KAZENSKEGA POSTOPKA V TEORIJI IN PRAKSIAleksandar Kokerić, 2014, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde je za kontinentalne pravne sisteme relativno mlad, neznan institut ter posledično ne tako uveljavljen v praksi kazenskega prava in kazenskega procesa. Zaradi tega ga je treba dobro in podrobno analizirati. Kot predstavnici evro kontinentalnih pravnih sistemov ga je Republika Srbija v svoj kazensko pravni sistem implementirala leta 2006, ampak je začel veljati šele leta 2009; medtem ko ga je Republika Slovenija uvedla leta 2011, veljavnost pa je začela v začetku leta 2012. V diplomskem delu bodo predstavljene pozitivne in negativne lastnosti instituta ugotovljene iz sodne prakse držav, odkoder institut izvira, ter držav, ki so institut transplantirale v svoje kazensko pravne sisteme. Podana bo kritika in ugotovljene neskladnosti s temeljnimi načeli kontinentalnega kazenskega procesa in temeljnimi ustavnimi pravicami. Prav tako bodo predstavljene zakonske ureditve sporazuma o priznanju krivde v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji. Prikazana bodo mnenja iz prakse o institutu sporazuma o priznanju krivde ter koristne pozitivne lastnosti, ki se kažejo v hitrem in učinkovitem kazenskem procesu, hkrati pa razkrijejo temeljna vprašanja ustavnosti.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, kazenski postopek, pravna načela, kontinentalni pravni sistem, Republika Slovenija, Republika Srbija, Zakon o kazenskem postopku, ustavne pravice
Objavljeno v DKUM: 15.12.2014; Ogledov: 1912; Prenosov: 185
Celotno besedilo (2,27 MB) |
7. VARSTVO POLOŽAJA OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI S POGAJANJI IN SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDEŠpela Preložnik, 2014, diplomsko delo Opis: Pogajanja o priznanju krivde so institut, ki omogoča, da se tožilstvo in obdolženec dogovorita o načinu rešitve kazenske zadeve, običajno obdolženec v zameno za nižjo kazen ali milejšo obtožnico prizna krivdo. Stranki se tako izogneta vodenju celotnega kazenskega postopka. Obdolženec se s tem odpove nekaterim temeljnim pravicam, ki mu pripadajo v kazenskem postopku: pravici do molka, privilegiju zoper samoobtožbo, pravici do javnega sojenja in z njo povezanimi pravicami.
Slovenski Zakon o kazenskem postopku je z novelo ZKP-K tudi slovenskim tožilcem in obdolžencem omogočil, da kazensko zadevo končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde. Pogajanja o priznanju krivde pa nimajo posledic le v konkretnem kazenskem postopku, temveč učinkujejo na obstoječa normativna vrednostna izhodišča kazenskega prava in na obdolženčev položaj v njem. Ker pri tem institutu skladnost z obstoječim kazenskim postopkom ni povsem jasna, sta osrednja cilja te diplomske naloge ugotoviti, ali je reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde v skladu z nekaterimi temeljnimi obdolženčevimi pravicami in kako pogajanja o priznanju krivde učinkujejo na nekatera temeljna načela kazenskega procesnega in materialnega prava, temeljna načela kaznovalne politike in končno na temeljne vrednote samega kazenskega prava.
Diplomsko delo obravnava tudi pravne, psihološke in sociološke pomisleke, na katere so opozarjali procesni teoretiki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek in zaradi katerih obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev.
S pogajanji o priznanju krivde se kazenske zadeve rešujejo mnogo hitreje kot v sodnem postopku, zato se privarčuje pri virih vseh udeležencev v kazenskem postopku. Ekonomičnost in učinkovitost pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev se navajata kot glavna razloga za uvajanje pogajanj o priznanju krivde v države s kontinentalnim pravnim sistemom in njihovo hitro širjenje. Diplomsko delo zato skuša odgovoriti na vprašanje, ali manj časa in denarja za odločitev v posamični zadevi pomeni tudi nižjo kakovost končne odločitve in manj pravične rezultate.
Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, novela ZKP-K, učinkovitost sodnih postopkov, pravice obdolženca v kazenskem postopku, temeljna načela kazenskega prava, vrednote kazenskega prava.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2598; Prenosov: 529
Celotno besedilo (1,10 MB) |
8. Sporazum o priznanju krivde - primerjalni pogled na slovensko ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študijaSara Železnik, 2013, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde se je razvil v angloameriškem pravnem sistemu že pred sedemsto leti. Resničen razcvet pa je doživel v osemnajstem stoletju v Združenih državah Amerike [v nadaljevanju ZDA], kjer že več kot stoletje predstavlja najbolj pogost način reševanja kazenskih zadev. Institut se je zaradi svoje ekonomičnosti in praktičnosti širil tudi v pravne sisteme kontinentalnega prava. Poleg ameriške, smo preučili ureditev zakonodaje in prakse v Nemčiji, kjer so se sporazumi razvijali skozi več kot tridesetletno neformalno prakso. Ta institut pa najdemo tudi po ostalih evropskih državah; državah bivše Jugoslavije, Francije, Italije, Irske, idr. Za strokovno javnost implementacija sporazuma o priznanju krivde v slovensko kazensko pravo v letu 2012 zato ni presenečenje. Kljub temu, da sta Nemčija in Slovenija predstavnici kontinentalnega prava, je slovenska zakonska ureditev sporazuma ostala zvesta njegovemu angloameriškemu izvirniku. Nemčija pa tudi po desetletjih prakse sporazumov ostaja skopa v svoji zakonodaji o tem institutu in razvija posebno obliko, kjer ima sodnik osrednjo vlogo v poteku pogajanj. Kljub stalnemu razvoju instituta in razlikah v zakonodajnih ureditvah posameznih držav, ostaja klasični sporazum o priznanju krivde enak po celem svetu: v zameno za priznanje krivde se obdolžencu zniža kazenska sankcija. Primerjava zakonodajnih ureditev in praktičnih izvedb sporazuma med ZDA, Nemčijo in Slovenijo je pokazala, kako pomembne so posledice instituta za celoten državni kazenski sistem. Do pogajanj in sklepanja sporazum pa pravni strokovnjaki ostajajo kritični ter se zavedajo hudih kršitev etičnih norm in človekovih pravic.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, krivda, priznanje, sporazum o priznanju krivde, ZDA, Nemčija, Slovenija, primerjave, diplomske naloge, plea bargain
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 3607; Prenosov: 550
Celotno besedilo (512,71 KB) |
