| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije pogajanj kot vodilo uspešnega delovanja organizacije
Matej Urbanč, 2023, magistrsko delo

Opis: Pogajanja so neločljiv del našega vsakdana, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Nenehno se znajdemo v situacijah, kjer si želimo pridobiti nekaj, česar trenutno nimamo. Pogajanja predstavljajo ključno orodje za doseganje teh želenih ciljev. V življenju imamo različne interese, stališča in cilje, a so pogajanja tisti proces, ki omogočajo, da se te razlike premostijo z namenom osvojitve želenega stanja. Tudi v gospodarstvu se pogosto srečujemo z različnimi interesi med partnerji in organizacijami. Ta neskladja so v resnici gonilna sila napredka, saj spodbujajo iskanje rešitev in inovacij. Usklajevanje stališč je ključno za učinkovito delovanje in sodelovanje med organizacijami, saj omogoča, da se kljub razlikam dosežejo skupni cilji. Pogajanja so tako most med različnimi interesi in so ključna za doseganje uspeha tako na osebni kot tudi poslovni ravni, so pogoj za konkurenčno delovanje in uresničevanje poslanstva organizacij. Glavni namen pogajanj je doseči sklenitev dogovora, čeprav je pot do tega cilja pogosto zapletena in zahtevna. Ključnega pomena za uspeh pogajanj so pripravljenost in spretnosti pogajalcev ter način, kako se znajdejo v procesu pogajanj. Uspešni pogajalci se osredotočajo na svoje prednosti in hkrati znajo nadzirati svoja ravnanja, vztrajajo s potrpežljivostjo, iščejo kompromise in kreativne rešitve ter si prizadevajo premagovati razlike med udeleženci. V pogajalskem procesu imamo na voljo različne strategije in taktike, ki vplivajo na izid pogajanj. Izbor teh strategij je ključen, saj lahko odločilno vplivajo na končni rezultat. Pomembno je znati pravilno uporabiti različne pristope in prilagoditi svojo taktiko glede na posamezno situacijo in razpoloženje ter zahteve nasprotne strani. Poznavanje, kako in kdaj uporabiti določene metode, je ključno za doseganje optimalnih rezultatov in ciljev pogajanj. V magistrski nalogi smo predstavili namen in poglavitne značilnosti, cilje ter pristope k pogajanjem. Poudarili smo njihov pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijskih dimenzij pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter izpostavili etična ravnanja na pogajanjih. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase in pogosto nepotrpežljivi. Izkazali smo tudi pomembnost z zadovoljstvom in dobrim počutjem na delovnem mestu, kar motivira pogajalce k večji angažiranosti in učinkovitosti. V poglavju o pogajalskih strategijah in taktikah smo navedli vrste le-teh in njihove značilnosti ter uporabnost. Poudarili smo, kako ključno je izbirati pravilne strategije in taktike glede na okoliščine, v katerih potekajo pogajanja, z upoštevanjem naravnanosti drugih udeležencev. Poglobili smo se v analizo celotnega procesa pogajanj. Izpostavili smo ključnost priprav, izbiro ustreznih pogajalcev in zbiranje informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Hkrati smo izrazili nujnost po določitvi lastnih ciljev in pripravo načrta za njihovo doseganje. V začetni fazi pogajanj se izrazi naša pripravljenost, ki jo je ključno podkrepiti s pravilnimi pristopi in ustvarjanjem primernega delovnega okolja ter ravnanj, ki omogočajo učinkovite razprave. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč, ki je odločilen za doseganje končnega dogovora. Obravnavali smo tehnike zaključevanja pogajanj in izbire pravega momenta ter vrednotenje doseženega. Spoznali smo pogajanja v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji na primeru kolektivnih pogajanj za sprejem Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter izvedli in analizirali intervju s karierno pogajalko teh pogajanj.
Ključne besede: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalski proces, pogajalske strategije, komuniciranje v pogajanjih, sporazum
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
Začasna oprostitev obveznosti po Sporazumu TRIPS kot ukrep boja proti pandemiji
Matija Damjan, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Sporazum TRIPS je bil pomembno gonilo standardizacije pravne zaščite farmacevtskih izdelkov s pravicami intelektualne lastnine na svetovni ravni. Za primere izrednih razmer, ko mora javni interes prevladati nad zasebnimi pravicami, predvideva uporabo prisilne licence, ki se podeli za vsako državo posebej. Pandemija covida-19 je po celem svetu hkrati povzročila potrebo po pospešitvi proizvodnje in distribucije patentiranih cepiv, zdravil in medicinske opreme. V okviru STO se zato obravnava predlog, da bi v svetovni zdravstveni krizi vse države začasno oprostili obveznosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine iz Sporazuma TRIPS in tako z enkratnim ukrepom odpravili pravne ovire za pravičen dostop do cepiv in zdravil po svetu. Prispevek predstavlja ukrepe za varstvo javnega zdravja v skladu s Sporazumom TRIPS in njihove pomanjkljivosti ter analizira, kako bi v domačem pravu učinkovala predlagana oprostitev obveznosti varovanja pravic intelektualne lastnine.
Ključne besede: intelektualna lastnina, izredne razmere, pandemija, zdravila, cepiva, Sporazum TRIPS, oprostitev obveznosti, prisilna licenca
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 171; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (448,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Položaj toženca v arbitražnem postopku : magistrsko delo
Ana Velichkovska Jus, 2023, magistrsko delo

Opis: Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je specifičen, odvisen od več dejavnikov in okoliščin. Da bi lahko govorili o položaju obtoženca, morajo najprej obstajati dejanja, okoliščine in dogodki, ki so skupaj pripomogli, da je ena od strank prišla v položaj obtoženca. Osnova arbitražnega postopka je arbitražni sporazum. Arbitražni sporazum je sklenjen, ko se stranki dogovorita, da bosta spore reševali s pomočjo arbitraže. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je edinstven. Za razliko od položaja tožene stranke v tradicionalnem sodnem postopku je v arbitražnem postopku toženec vključen v izbor arbitrov, torej prispeva k procesu oblikovanja senata, pa tudi k trajanju postopka. Po drugi strani pa obstajajo situacije, ko se toženec v arbitražnem postopku sooča z nekaterimi pomanjkljivostmi v primerjavi s tožencem v tradicionalnem sodnem postopku. Omejene možnosti pritožbe v arbitraži bi lahko tožencu pustile manj možnosti za izpodbijanje negativne odločitve. Položaj tožene stranke v arbitražnem postopku je izjemno pomemben. To se kaže v pomembnem vplivu tožnika tako na postopek kot na sam izid spora. Tožena stranka je vedno tista stranka, ki se brani proti zahtevkom tožnika. Končni cilj, ki ga želi obdolženec doseči, je dokazati neutemeljenost oziroma netočnost očitkov zoper njega. Za položaj toženca v postopku je izjemno pomembno razumevanje arbitražnega postopka in pravil, ki vplivajo tako na postopek kot na toženca kot stranko v sporu. Razviti mora močno in jasno strategijo za način podajanja svoje obrambe, prav tako je zelo pomembno spoštovanje rokov, ki jih določi arbitražno sodišče. V tem magistrskem delu sem podrobno predstavila položaj tožene stranke v arbitražnem postopku. Posebej pomemben je način sklenitve arbitražnega sporazuma, ki je ključen dejavnik za celotno obnašanje strank in potek postopka. Predstavljeni sta tudi vloga strank pri sklenitvi arbitražnega sporazuma in vloga strank v prihodnjem postopku s poudarkom na tožencu. Arbitražni postopek je podrobno prikazan po korakih od samega začetka do konca. Postopek je prikazan v skladu z Ljubljanskim arbitražnim pravilnikom. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije je samostojna institucionalna arbitraža, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in je od nje neodvisna. Namen je reševanje tako domačih sporov kot tudi sporov s tujim elementom v skladu z Arbitražnimi pravili Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma v skladu z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili.
Ključne besede: tradicionalni sodni postopek, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, institucionalna arbitraža, Ljubljanska arbitražna pravila
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Perutnina Ptuj - vpeljava long range sistema v hladni verigi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Rok Orešek, 2023, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo predstavili termine povezane s transportom živilskih izdelkov v hladni verigi. Predstavili smo tudi zakone in predpise, ki veljajo za zagotavljanje varnega prevoza, varno uporabo opreme, varno delo voznika in predvsem, kako ravnati z živili, da se le-ta v nespremenjenem stanu dostavijo končnemu uporabniku. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili podjetje Perutnina Ptuj in opisali, kako trenutno potekajo operacije znotraj podjetja. Opisali smo skladiščenje, prevozna sredstva in sam prevoz v hladni verigi znotraj podjetja, pri katerem pa smo se za namen naloge odločili vpeljati LoRa tehnologijo in z namenom izboljšati samo kvaliteto opravljene storitve. Osrednja tema diplomskega dela je vpeljava LoRa sistema v transport hladne verige podjetja Perutnina Ptuj. Postopek možnosti vpeljave LoRa sistema bi rešili z vgraditvijo brezžičnih senzorjev temperature in vlažnosti, Trek – 120 podjetja Advantech. Vgradili bi jih v transportni prostor vozil. Iz finančnega vidika bi za podjetje predlagana rešitev znašala približno 12060 evrov, vsaka tri leta pa se mora zamenjati tudi baterija, cena katere znaša 140 evrov. Pogoji za uvedbo predlagane rešitve so odobritev podjetja za izpeljavo projekta in ustrezna projektna ekipa. Če bi se predlagana rešitev izkazala za uspešno, bi lahko v prihodnosti vgradili senzorje v vsa vozila v podjetju in tako prestopili na nov program oziroma tehnologijo, ki bi ga čez čas pomagali razviti s software podjetjem, ali pa bi ga celo uspeli razviti in uporabiti sami.
Ključne besede: hladna veriga, prevoz živilskih izdelkov, LoRa tehnologija, standard HAACP, IFS standard, ATP sporazum
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAVNEM UČINKU POROČIL PANELNIH SKUPIN IN PRITOŽBENEGA ORGANA V PRAVU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Katja Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je največja trgovinska organizacija, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1995. Njeni temelji so določeni v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT). WTO in izboljšan ter učinkovitejši postopek za reševanje sporov v primerjavi z prejšnjim GATT postopkom je rezultat Urugvajskega kroga pogajanj. Postopek za reševanje sporov v WTO je nadgradnja postopka za reševanje sporov pod GATT sistemom. Pravila, ki urejajo postopek reševanja sporov so urejena v Dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov (DSU). Postopek reševanja sporov v WTO poteka v treh fazah. Najprej se postopek začne s posvetovanjem, sledi postopek pred panelno skupino in Pritožbenim organom ter zaključi s izvajanjem poročil panelne skupine in Pritožbenega organa od države kršiteljice. Ko panelna skupina in Pritožbeni organ izdajo poročila, sprejeta od Organa za reševanje sporov, so pravno zavezujoča za države članice.
Ključne besede: Organ za reševanje sporov, Pritožbeni organ, panelna skupina, Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov, Splošni sporazum o carinah in trgovini, Mednarodna trgovinska organizacija, Svetovna trgovinska organizacija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (869,57 KB)

6.
Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo : magistrsko delo
Helena Talan, 2023, magistrsko delo

Opis: Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo se nanaša na obveznosti držav, da preprečijo in obravnavajo okoljsko škodo, ki jo povzročijo s svojimi dejavnostmi, vključno z dejavnostmi zasebnih povzročiteljev, ki delujejo v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost izhaja iz različnih virov mednarodnega prava, vključno z običajnim mednarodnim pravom, mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Mednarodno okoljsko pravo je tesno povezano s podnebnimi spremembami, saj so podnebne spremembe eno od najbolj pomembnih okoljskih vprašanj, s katerimi se danes sooča svet. Zagotavlja pravni okvir za obravnavanje podnebnih sprememb, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in spodbujanjem trajnostnega razvoja, na podlagi številnih pogodb in sporazumov, kot so UNFCCC in Pariški sporazum. Degradacija okolja je povezana tudi s kršenjem temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja ter varnega in zdravega okolja. Zato se v mednarodnem okoljskem pravu vse bolj priznava pomen varstva človekovih pravic v okviru onesnaževanja okolja. Podnebne spremembe so priznane kot grožnja človekovim pravicam, zlasti pravicam ranljivih skupin prebivalstva, kot so avtohtone skupnosti, ženske in otroci. Zato mednarodni organi vse bolj priznavajo, da morajo države za zaščito človekovih pravic sprejeti ukrepe za blažitev in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Ključne besede: mednarodna odgovornost, okoljska škoda, podnebne spremembe, previdnostno načelo, načelo prepovedi povzročanja škode, načelo trajnostnega razvoja, UNFCCC, Pariški sporazum, človekove pravice, ARSIWA
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (826,26 KB)

7.
Percepcija Winstona Churchilla v slovenskem tisku v obdobju od Münchenskega sporazuma do napada na Jugoslavijo : magistrsko delo
Lucija Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Winston Churchill, eden izmed osrednjih politikov 20. stol., rojen 30. novembra 1874, v zlati viktorijanski dobi britanskega imperija, je zaključil šolanje na vojaški akademiji Sandhurst. Do leta 1900 je deloval kot vojak in vojni dopisnik. Državna politika ga je zanimala že vse od otroštva, zato je po zaključku vojaške službe začel graditi politično kariero. Svoj prvi vrhunec je dosegel leta 1915, ko je prevzel položaj ministra za vojno mornarico, s katerega je moral po porazu pri Dardanelah, ko je bil v celoti obtožen krivde, odstopiti. Po izgubi ministrskega položaja se je vrnil v vojsko, kjer je ostal do maja 1916. Šele konec velike vojne je prinesel ponovno oživitev Churchillove politične kariere. Do leta 1929, ko je konservativna stranka izgubila na volitvah, Churchill pa s tem za desetletje mesto v vladi, je zasedal številne odločilne ministrske položaje. V tridesetih letih 20. stol. pa je vseskozi svaril pred vzponom Adolfa Hitlerja na oblast in si s tem v slovenskem tisku do napada na Jugoslavijo pridobil sloves ne le uglednega in izkušenega politika, temveč tudi največjega Hitlerjevega sovražnika. Vrhunec svoje kariere je dosegel 10. maja 1940, ko je postal predsednik vlade Združenega kraljestva. Državo je uspešno pripeljal do zmage v drugi svetovni vojni, leta 1945 pa odstopil. Drugič je mesto predsednika vlade zasedal med letoma 1951 in 1955, skoraj do smrti (1965) pa je ostal poslanec v spodnjem domu parlamenta.
Ključne besede: Winston Churchill, Münchenski sporazum, slovensko časopisje, druga svetovna vojna, britanska politika
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

8.
Problematika patoloških arbitražnih klavzul : magistrsko delo
Žan Lipnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ''Problematika patoloških arbitražnih klavzul'' temelji na arbitražnem sporazumu – arbitražni klavzuli kot temelju za predložitev spora v reševanje arbitraži namesto državnemu sodišču. Kadar pa gre za določene pomanjkljivosti, dvoumnosti ali odsotnosti ključnih elementov pri sklepanju takšne arbitražne klavzule govorimo o patološki arbitražni klavzuli. Takšna klavzula oteži ali onemogoči sam arbitražni postopek, kar je v nasprotju s samim namenom arbitražnega reševanja sporov. Do takšnih klavzul pride bodisi zaradi nedoslednosti pri sklepanju ali pa enostavno zaradi nezadostnega poznavanja arbitražnega prava. S to tematiko pa se ne ukvarja samo slovenska praksa ampak gre za problem mednarodnih razsežnosti. V tem delu je ta tematika opredeljena podrobneje in lahko služi kot vodilo pri sklepanju arbitražnih klavzul z namenom izogiba patoloških arbitražnih klavzul. Podrobnejša opredelitev se nanaša na sam arbitražni sporazum, kjer je poudarjeno preučevanje tega sporazuma v obliki arbitražne klavzule. Predstavljeni so primeri dobro sklenjenih klavzul, tipični primeri patoloških klavzul, vodila in elementi, ki so nujno potrebni pri sklepanju teh, v izogib nastanku patoloških arbitražnih klavzul. V tem sklopu so tudi prikazani primeri vzorčnih arbitražnih klavzul, ki naj prav tako služijo kot vodilo, kaj morajo stranke upoštevati, ko sklepajo arbitražno klavzulo. Ta vodila in elementi so precej univerzalni, medtem ko univerzalne klavzule za vsak primer ni. Ne glede na to, da univerzalna klavzula ne obstaja, je vendarle mogoče skleniti popolno, perfektno – idealno klavzulo, v kolikor se upošteva narava arbitraže, vodila pri sklepanju arbitražne klavzule in pa narava same glavne pogodbe, v zvezi s katero stranki želita pooblastiti arbitražo za odločanju v sporu iz tega razmerja. Poenostavljeno rečeno mora arbitražna klavzula vsebovati jasno izraženo voljo za arbitražno reševanje spora, opredeliti mora na katero razmerje se nanaša in pa da odločba arbitraže velja za dokončno in je s tem izenačena s sodno. Nadalje so predstavljene vrste teh patoloških klavzul, ki se delijo na ozdravljive in težko ozdravljive patološke arbitražne klavzule in pa možne posledice, ki izvirajo iz njih. Ozdravljive klavzule kot že izhaja iz imena je mogoče pozdraviti oziroma z interpretacijo ozdraviti določen defekt, zaradi česar bo prišlo do uporabe takšne klavzule. Težko ozdravljive klavzule pa vsebujejo tako močen defekt, da bo postopek zelo otežen, končna posledica pa je lahko tudi, da bo morebiti prišlo celo do neuporabe arbitražne klavzule in bo za odločanje v sporu pristojno državno sodišče, kateremu sta se stranki z arbitražnim sporazumom ravno želeli izogniti. Iz tega izhaja, da patološke arbitražne klavzule niso neveljavne same po sebi, ampak je potrebna presoja v vsakem primeru posebej. Predstavljena je tudi analiza posameznih tipičnih primerov teh klavzul in vzroki zakaj prihaja do slednjih. Vse skupaj pa je opredeljeno še z vidika slovenske in mednarodne prakse, pri postopanju kadar naletijo na takšne klavzule.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, arbitraža, arbitražni sporazum, arbitražna klavzula, arbitražni postopek, stalna (institucionalna) arbitraža, priložnostna (ad hoc) arbitraža, patološka klavzula, vzorčna klavzula, defektne arbitražne klavzule
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1384; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah Amerike
Maša Starc, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1003; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (566,99 KB)

10.
Preventivno prestrukturiranje po zfppipp
Blaž Skuber, 2020, diplomsko delo

Opis: V slovenski zakonodaji je preventivno prestrukturiranje urejeno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek je bil uveden v zakonodajo z novelo ZFPPIPP-F. Njegov namen pa je reševanje dolžnikov, ki so še solventni, vendar se za njih predvideva, da bodo postali insolventni v roku enega leta. Pre-ventivno prestrukturiranje dolžniku omogoči, da se na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju z uporabo ustreznih ukrepov izogne insolventnosti. V diplomski nalogi najprej predstavimo ZFPPIPP, nato pa natančneje opišemo postopek preventivnega prestrukturiranja po ZFPPPIPP. Primerjamo nekatere ključne elemente preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji z Nemčijo in Južno Korejo. Z namenom ugotavljanja podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na kratko predstavimo tudi smernice EU na tem področju. Za konec pa na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljamo, koliko postopkov preventivnega prestrukturiranja v Sloveniji doseže sprejem sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ter koliko od teh primerov se uspešno zaključi.
Ključne besede: preventivno prestrukturiranje, ZFPPIPP, sporazum o finančnem prestrukturiranju, direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1154; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (544,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici