| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES MED UČITELJI OSNOVNIH ŠOL
Sonja Mok, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Delo in delovno mesto sta zelo pomembna dejavnika v življenju posameznika, vendar ga hkrati ogrožata s posameznimi oblikami psihičnega in fizičnega tveganja. Vsako delovno mesto vključuje mnogo mogočih virov stresa. Tisto, kar povzroča stres, pa ni delo, temveč so sovražne vsebine dela, npr. neprimerna organizacija dela, slaba porazdelitev nalog, institucionalni vidik socialnega dela — tradicija, norme, zakoni, pravila vedenja (organizacijska kultura). Stres pri učiteljih je oblika poklicnega stresa, uvršča se ga med tri najbolj stresne poklice. V nalogi smo predstavili teoretične osnove s področja stresa (stresorji, reakcija na stres, mediatorji stresa, spoprijemanje s stresom) ter opredelili stanje stresa med učitelji (glavne značilnosti in povzročitelje stresa, vpliv posledic stresa na opravljanje dela, njegovo preprečevanje in obvladovanje). V nadaljevanju smo spregovorili še o spoprijemanju učiteljev s stresom v okviru CINDI Slovenija. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo z raziskavo, ki smo jo izvedli po osnovnih šolah na območju občine Slovenska Bistrica, poskušali ugotoviti obstoječe stanje stresa med učitelji, ki poučujejo na omenjenih šolah. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so sodelovali pri raziskavi, pod stresom. Najpogostejši znak stresa pri njih je utrujenost (telesni znak), sledita mu zaskrbljenost in vznemirjenost (znaka doživljanja stresa). Na njihovo stopnjo stresa pa vplivajo različni dejavniki. Učitelji navajajo "problematične učence" in "preobremenjenost z delom" kot najmočnejša dejavnika za nastanek stresa, kot najmočnejšo skupino dejavnikov pa »odnose s sodelavci, vodstvom«. Rezultati raziskave kažejo na slabše spoprijemajo učiteljev s stresom. Manj primerne tehnike spoprijemanja s stresom ("trudim se, da opravim vso delo, ki mi je naloženo") so pri njih najpogosteje uporabljene. Prav tako imajo omenjeni učitelji slabše prehranjevalne in gibalne navade ter številne razvade (hodijo pozno spat, gledajo TV …). Predloge za boljše obvladovanje stresa med učitelji smo podali na osnovi rezultatov raziskave. Le-ti temeljijo na podobi sodobnega učitelja — razmišljujočega in inovativnega strokovnjaka, ki s svojim delom prerašča vsakdanjo rutino in togo sledenje predpisanim programom in metodam, pri čemer pa je zelo potrebno skrbeti tudi za njegovo osebnostno in strokovno rast.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres, stresorji, stresna reakcija, spoprijemanje s stresom, učitelj
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2575; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1933; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
STRES NA DELOVNEM MESTU UČITELJA
Petra Šesek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako učitelji na Osnovni šoli doživljajo stres ter kako se z njim spopadajo. Preučili smo, kateri dejavniki so ključni za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja; poseben poudarek smo namenili spopadanju učiteljev s stresom na delovnem mestu ter kako stres omiliti. Spoznali smo dejavnike za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja ter opredelili nekatere vzroke in posledice stresa na delovnem mestu za učitelje, sodelavce ali organizacijo. Ob koncu pa smo predstavili še načine in ukrepe za omilitev oziroma preprečevanje stresa, s katerimi se učitelji srečujejo. Glede na to, da smo v prvem delu diplomskega dela največji poudarek namenili spoprijemanju učiteljev s stresom ter temu, kako namesto stresa vzpostavimo dobro počutje, smo predstavili tudi nekaj preventivnih ukrepov, ki nas morda obvarujejo pred vsakodnevnim pojavom stresa. V drugem delu pa smo v ospredje postavili raziskovanje pojava stresa na delovnem mestu učiteljev v Osnovni šoli Žiri. Raziskava je temeljila na stopnji stresa, ki ga učitelji doživljajo, in če vodilni storijo dovolj, da bi stres poskušali omiliti. Z raziskavo smo poskušali učiteljem bolj približati posledice stresa in jih posvariti, da naj bomo ob pojavu stresa bolj pozorni na svoje obnašanje, naj se ne zapirajo vase ter naj se ob prevelikem stresu pogovorijo s svojimi bližnjimi ali z zdravstvenim osebjem. Problem stresa in posledice, ki jih lahko prinese stres, smo predstavili na preprost način, vse od njegovega začetka pa do kasnejših faz. Raziskava je bila tudi neke vrste namen, da učitelje opozorimo, naj svoje stresne situacije poskušajo reševati v začetnih fazah, saj je lahko spoprijemanje z vsakodnevnim stresom velik problem tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Hkrati pa smo v raziskovalnem delu odkrili, v kolikšni meri je bil stres prisoten med učitelji na Osnovni šoli v Žireh, kako dobro se učitelji spoprijemajo z njim ter kakšne vrste tehnik za sproščanje oziroma omilitev stresa uporabljajo. Z nami je v intervjuju o najbolj stresni situaciji spregovorila tudi ena izmed osnovnošolskih učiteljic.
Ključne besede: stres, učitelj, stres na delovnem mestu učitelja, dejavniki stresa, spoprijemanje s stresom.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1384; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Ključne besede: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 658; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (935,29 KB)

5.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 756; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Ključne besede: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 464; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Spoprijemanje s stresom pri študentih pedagogike
Tjaša Pisanec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo načine in metode, ki jih študenti dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti Maribor uporabljajo za spoprijemanje s stresom kot posledico študijskih obremenitev. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo stres, opišemo vrste, faze in simptome stresa, predstavimo različne tehnike in strategije spoprijemanja s stresom ter vrsto raziskav, ki zadevajo tematiko stresa med študentsko populacijo. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 112 študentov, proučujemo stopnjo stresa študentov, pogostost doživljanja stresa zaradi študijskih obveznosti, stresnost določenih vidikov študija, doživljanje simptomov stresa in uporabo različnih načinov spoprijemanja s stresom. Pri tem nas zanima obstoj razlik glede na letnik študija, povprečno oceno posameznika in v dveh primerih tudi stopnjo stresa študentov. Rezultati prikazujejo nizko oceno stresnosti dvopredmetnega študija pedagogike, saj večina študentov stres, povezan s študijem, doživlja le včasih. Najpogostejše metode, ki jih študenti uporabljajo v namene obvladovanja in zmanjševanja stresa, so vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sproščujoč vpliv na človeka, kot so telesna aktivnost, hobiji, druženje s prijatelji ipd. Precej manjše število študentov uporablja zahtevnejše relaksacijske in kognitivne tehnike, s katerimi so podrobneje seznanjeni v času študija.
Ključne besede: stres, študenti, spoprijemanje s stresom, tehnike sproščanja
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici