SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES MED UČITELJI OSNOVNIH ŠOL
Sonja Mok, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Delo in delovno mesto sta zelo pomembna dejavnika v življenju posameznika, vendar ga hkrati ogrožata s posameznimi oblikami psihičnega in fizičnega tveganja. Vsako delovno mesto vključuje mnogo mogočih virov stresa. Tisto, kar povzroča stres, pa ni delo, temveč so sovražne vsebine dela, npr. neprimerna organizacija dela, slaba porazdelitev nalog, institucionalni vidik socialnega dela — tradicija, norme, zakoni, pravila vedenja (organizacijska kultura). Stres pri učiteljih je oblika poklicnega stresa, uvršča se ga med tri najbolj stresne poklice. V nalogi smo predstavili teoretične osnove s področja stresa (stresorji, reakcija na stres, mediatorji stresa, spoprijemanje s stresom) ter opredelili stanje stresa med učitelji (glavne značilnosti in povzročitelje stresa, vpliv posledic stresa na opravljanje dela, njegovo preprečevanje in obvladovanje). V nadaljevanju smo spregovorili še o spoprijemanju učiteljev s stresom v okviru CINDI Slovenija. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo z raziskavo, ki smo jo izvedli po osnovnih šolah na območju občine Slovenska Bistrica, poskušali ugotoviti obstoječe stanje stresa med učitelji, ki poučujejo na omenjenih šolah. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so sodelovali pri raziskavi, pod stresom. Najpogostejši znak stresa pri njih je utrujenost (telesni znak), sledita mu zaskrbljenost in vznemirjenost (znaka doživljanja stresa). Na njihovo stopnjo stresa pa vplivajo različni dejavniki. Učitelji navajajo "problematične učence" in "preobremenjenost z delom" kot najmočnejša dejavnika za nastanek stresa, kot najmočnejšo skupino dejavnikov pa »odnose s sodelavci, vodstvom«. Rezultati raziskave kažejo na slabše spoprijemajo učiteljev s stresom. Manj primerne tehnike spoprijemanja s stresom ("trudim se, da opravim vso delo, ki mi je naloženo") so pri njih najpogosteje uporabljene. Prav tako imajo omenjeni učitelji slabše prehranjevalne in gibalne navade ter številne razvade (hodijo pozno spat, gledajo TV …). Predloge za boljše obvladovanje stresa med učitelji smo podali na osnovi rezultatov raziskave. Le-ti temeljijo na podobi sodobnega učitelja — razmišljujočega in inovativnega strokovnjaka, ki s svojim delom prerašča vsakdanjo rutino in togo sledenje predpisanim programom in metodam, pri čemer pa je zelo potrebno skrbeti tudi za njegovo osebnostno in strokovno rast.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres, stresorji, stresna reakcija, spoprijemanje s stresom, učitelj
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2248; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
VPLIV IZOLACIJE NA PACIENTA V ČASU HOSPITALIZACIJE
Špela Unuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti vpliv izolacije na pacienta v času hospitalizacije. V teoretičnem delu diplomskega dela opišemo izolacijo, namen izolacijskih ukrepov, kategorije in vrste izolacij, ter ukrepe za preprečevanje prenosa okužb. Opišemo odnos zdravstvenega osebja do pacienta kot subjekta ali objekta v izolaciji, predstavimo pacienta v izolaciji ter opišemo njegovo socializacijo, občutke, psihično počutje in skrbi, ki ga v izolaciji obremenjujejo. Vključimo vpliv okolja in dejavnike osebnosti kot razlog pozitivnih oziroma negativnih posledic izolacije. V empiričnem delu diplomskega dela analiziramo 44 anketnih vprašanj, na katere je podalo svoje mnenje 60 anketiranih pacientov, hospitaliziranih v izolaciji, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pozitivne razloge pacientovega spoprijemanja z izolacijo, ter vzroke negativnih čustvenih reakcij: zaskrbljenost, spremenjeno obnašanje, nesodelovanje, razdražljivost.Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključka, da so pacienti z daljšim obdobjem izolacije bolj izpostavljeni tveganju za duševne spremembe, ravno tako oslabijo odnosi s svojci. Pacienti s časovno krajšim obdobjem v izolaciji sprejemajo izolacijo drugače — pozitivno,imajo upanje, medtem ko časovno daljša izolacija pacientu razblinja upanje v ozdravitev.
Ključne besede: izolacija, zdravstveno osebje, pacient, vpliv izolacije, spoprijemanje z izolacijo.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2389; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (817,59 KB)

3.
STRES IN IZGOREVANJE PRI POKLICU VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
Nataša Premzl, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga zadeva problem stresa in izgorevanja na delovnem mestu. Razdeljena je na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena teorija stresa, teorija izgorevanja, interakcija med stresom in izgorevanjem ter spoprijemanje in obvladovanje stresa in posledično izgorevanja. V empirični raziskavi magistrske naloge smo se osredotočili na poklic vzgojitelja predšolskih otrok.
Ključne besede: stres, izgorevanje, spoprijemanje in obvladovanje stresa, vzgojitelj predšolskih otrok
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 2246; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (698,71 KB)

4.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1431; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
KAKO NAJ UČITELJ V RAZREDU OBVLADA SVOJA NEGATIVNA ČUSTVA?
Zita Šimonka, 2013, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je bil ugotoviti vzroke za nastanek negativnih čustev pri učiteljih v razredu ter načine za njihovo obvladovanje. Glede na to, da dandanes veliko slišimo o tem, kakšen naj bi bil dober učitelj, sem raziskala, v kolikšni meri se učitelji strinjajo in po lastni presoji ustrezajo mitom o dobrem učitelju. Pretirano oklepanje mitov o idealnem učitelju namreč vodi v učiteljeva prevelika pričakovanja in odgovornost, kar posledično lahko vodi do izgorelosti ter nastanka negativnih čustvenih stanj brez posredovanja učencev. V teoretičnem delu naloge sem zato opredelila, kaj so pravzaprav čustva, kaj je njihova funkcija, kako jih izražamo in uravnavamo. Raziskala sem tudi vloge učitelja znotraj razreda, opredelila njegovo emocionalno delo in posledice morebitnih prevelikih pričakovanj in odgovornosti v razredu. V empiričnem delu naloge sem na vzorcu 137 osnovnošolskih učiteljev raziskovala njihovo srečevanje in spoprijemanje z negativnimi čustvi, iskala vzroke za njihov nastanek ter poskušala najti rešitev, ki bi učiteljem pomagala pri lažjem obvladovanju negativnih čustev v razredu. Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov je bilo ugotovljeno, da v povprečju vsi učitelji v takšni ali drugačni meri doživljajo negativna čustva v razredu. Nekateri se s svojimi negativnimi čustvi spoprimejo lažje, večini pa to povzroča problem. Učitelji pri iskanju vzrokov za negativna čustva pogosto izhajajo iz učenca, medtem ko morda ravno zaradi prevelikih pričakovanj od samega sebe neposredno povzročajo ta čustva sami.
Ključne besede: negativna čustva, učitelj, spoprijemanje, razred, prevelika pričakovanja, izgorelost
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1332; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU NA PRIMERU PODJETJA ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.
Maja Čanč, 2014, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki so si besedo izgorelost »izposodili« besedne zveze izgorevanje goriva, saj gre za podobna procesa. Izgorevanje namreč predstavlja sindrom izgorevanja življenjske energije, ki je v sodobnem svetu vse pogosteje prisoten. Izgorelost ni prisotna samo na vodilnih položajih, temveč v vseh delovnih situacijah. V magistrskem delu smo proučevali izgorelost zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Zavarovalnica Maribor d. d. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučevali izgorelost na delovnem mestu ter njene vzroke in posledice. Na koncu smo zapisali, kako lahko obvladamo izgorelost; podali smo tudi nasvete za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. V empiričnemu delu smo izvedli raziskavo o izgorelosti na delovnem mestu v Zavarovalnici Maribor d. d. Z analizo raziskave o izgorelosti v izbranem podjetju smo želeli ugotoviti, kako se zaposleni v podjetju Zavarovalnica Maribor d. d. spoprijemajo z izgorelostjo ter kateri so najpogostejši vzroki in posledice izgorelosti na delovnem mestu v omenjenem podjetju. Analiza raziskave je pokazala, da se zaposleni v največji meri spoprijemajo z izgorelostjo na delovnem mestu tako, da si dobro organizirajo delo. Najpogostejši vzrok, ki v veliki meri povzroča izgorelost na delovnem mestu, je preobremenjenost z delom. Zanimivo je tudi to, da je naraščanje odsotnosti z dela najpogostejša posledica izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: izgorelost na delovnem mestu, spoprijemanje z izgorelostjo, vzroki za izgorelost, posledice izgorelosti, obvladovanje izgorelosti, preprečevanje izgorelosti, Zavarovalnica Maribor d. d.
Objavljeno: 26.05.2014; Ogledov: 582; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 576; Prenosov: 23
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
SPOPRIJEMANJE UČITELJEV Z NASILJEM
Nina Ševarovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 507; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

9.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 448; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (353,86 KB)

10.
Priprava bolnika na stresogene postopke med hospitalizacijo
Marjanca Matvoz, Špela Planinc, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje, operacija, suportivne intervencije
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 360; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (516,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici