| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
TRŽNO KOMUNIKACIJSKI DEJAVNIKI PRI ŠPORTNEM PLESU
Martina Plohl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali trženje in sponzorstvo v športu, s poudarkom na športnem plesu (standardni in latinskoameriški plesi). Prav tako pa smo analizirali delovanje plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji, ter podrobno predstavili matični plesni klub in plesno šolo Urška. Ugotovili smo, da obstajajo razlike tako v organizaciji, kot tudi v delovanju plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji. Večina se jih financira iz članarin oziroma šolnin, vendar nekatere plesne šole in plesni klubi posegajo tudi po iskanju donatorjev in sponzorjev. Vloga in pomen plesnih klubov je najti čim več perspektivnih plesalcev, ter pridobiti čim več mlajših otrok, ki bi se začeli aktivno ukvarjati s športnim plesom (standardni in latinskoameriški plesi), tako da nam za prihodnost plesa ne bi bilo potrebno skrbeti. Po drugi strani, pa plesne šole želijo ponuditi možnost plesnega udejstvovanja tako otrokom kot tudi odraslim ljubiteljem plesa na visokem kakovostnem nivoju. Uspeh plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji se kaže predvsem v strokovnosti kadra, ki ga plesna šola in plesni klub zaposlujeta. Za visoko usposobljenost in znanje plesnih učiteljev, pa plesne šole in plesni klubi skrbijo z rednimi seminarji in izobraževanji tako doma kot tudi v tujini. K vsemu temu pa veliko pripomorejo tudi obiskovanja velikih tekmovanj po svetu in spremljanja najboljših plesalcev. Nekoliko bolj bi se plesni klubi in plesne šole morali zavedati kvalitete in uspeha svojih aktivnih tekmovalcev, ter jim nuditi poučevanje mlajših generacij v klubu ali šoli. S tem pa bi dobro pripravili mladi kader za kasnejše poučevanje in prevzem vlog trenerja in učitelja. Plesna šola in plesni klub Urška, ki smo jo podrobneje obravnavali, je ena redkih plesnih šol, ki je zelo načrtna in dobro organizirana, ter polna novih idej, s katerimi pritegne širšo množico ljudi in ljubiteljev plesa. Podjetje Urška d.o.o., premalo posega po virih financiranja kot so sponzorstva in donatorstva. Večino finančnega zalogaja krije iz svojih lastnih virov. Podjetje Urška d.o.o., je med bolj konkurenčnimi v Sloveniji. K temu, pa ji bo še posebej pripomoglo odprtje nove in edine Akademije za ples v Sloveniji, ki svoja vrata odpira v letu 2010. Prav tako pa je plesna šola in plesni klub Urška znan po izredno izobraženem in usposobljenem plesnem kadru učiteljev in trenerjev. Dolgoročno je za slovenski ples zelo pomembnega značaja dobro delo z najmlajšimi plesalci, kar je ključnega pomena za obstoj kluba na vrhunski ravni. Predvsem zaradi malo talentiranega kadra v majhni Sloveniji.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, tržno komunikacijski dejavniki, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, plesni klub, plesna šola, sponzorstvo, metode financiranja.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (616,72 KB)

9.
ORGANIZACIJA KONCERTA NA PRIMERU ŠENTROCKA
Urška Tepeš, 2010, diplomsko delo

Opis: Organizacija koncerta pomeni druženje, sprostitev in zabava ljudi na prostem ali zaprtem prostoru. Organizacija nas vodi do uspeha in samo preko nje smo sposobni izpolnjevati svoje potrebe. V organizaciji poznamo elemente kot so: število oseb, medsebojne soodvisnosti, input, output in transformacija. Organizator si mora že takoj na začetku postaviti cilje kaj želi z organizacijo doseči in kakšen koncert bo organiziral. Diplomsko nalogo sem razdelila na osem delov. V diplomskem delu sem predstavila samo teorijo organizacije ter z njo povezanimi pojmi, celotno organizacijo koncerta in konkreten primer organizacije koncerta na primeru Šentrocka. V drugem delu in tretjem delu sem se osredotočila na vsebino organizacije, organizacijo kot subjekt, strukturo, proces, organiziranje s področja kulture ter neprofitno organizacijo. Ter opisala pojme, ki so povezani z organizacijo koncerta - prireditev in festival. V četrem delu sem začela z organizacijo koncerta, ki je moja osrednja tema. Opisala sem načela, namen, raziskavo in opisala w-je why (zakaj), who (kdo), when (kdaj), where (kje) in what (kaj). Z vprašanji dobi organizator vpogled v to ali mu bo sama organizacija uspela. Opisala pa sem tudi SWOT analizo, ki jo organizator naredi in je sestavljena iz priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti. V petem in šestem delu sem podrobno opisala kaj vse potrebujemo pri sami izvedbi organizacije koncerta, katera področja je potrebno upoštevati in na kaj moramo biti še posebej pozorni. Celostna podoba se nanaša na lokacijo, ozvočenje, osvetlitev, hrano, pijačo, varovanje, oglaševanje, sponzoriranje koncerta in zakonske ureditve. Opisala sem tudi katere izvajalce potrebujemo pri sami organizaciji in izvedbi koncerta. Ko sem podala vse definicije glede organizacije in kaj vse potrebujemo pri samem organiziranju sem se lotila praktičnega primera na koncertu Šentrocka. Primer sem napisala po predhodno opisani teoriji.
Ključne besede: organizacija, prireditev, organizacija koncerta, oglaševanje, sponzorstvo, zakon o koncertih, zavarovanje, SAZAS, 5 Goldblattonove w-jev, swot analiza
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 3375; Prenosov: 0

10.
PRIMERJAVA SPONZORIRANJA IN DONATORSTVA KOT OBLIKE DRUŽBENO ODGOVORNEGA DELOVANJA PODJETIJ
Katja Križan, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil primerjati donatorstvo in sponzorstvo kot družbeno odgovorni obliki podjetja. Ti dve sta res obliki, ki se navezujeta na družbeno odgovorno podjetništvo, vendar ne smemo prezreti, da nista edini obliki. Podjetja se vedno bolj zavedajo, da so tudi odnos s skupnostjo, odnos do zaposlenih in do okolja pomembne oblike družbene odgovornosti. To vse se kaže tudi v analizi, ki sem jo opravila. Veliko denarja, predvsem v velikih podjetij, se namenja donatorstvu in sponzorstvu. Podjetja namenjajo denar za boljšo podobo oz. imidž. Kateri obliki ga namenjajo, je predvsem odvisno od tega, kakšno politiko oz. strategijo poslovanja imajo. Gospodarska kriza je tako kot skoraj na vsa pomembnejša področja posegla tudi na področje družbene odgovornosti podjetij. To se je pokazalo pri naši raziskavi. Podjetja se soočajo s težavami in to vpliva tudi na obseg sredstev, ki so namenjena sponzorstvu in donacijam. Nekatera podjetja pa zaradi posledic gospodarske krize ne namenjajo več sredstev sponzorstvu niti donatorstvu. Družbena odgovornost mora biti prisotna, tako v majhnih kot v velikih podjetjih. Družbena odgovornost ima vedno večjo veljavo, tako v Sloveniji kot v svetu. Podjetja, ki vključujejo DO (družbeno odgovornost) v poslovanje podjetja, imajo večji ugled, ki pa je dragocen vir, s katerim mora podjetje pazljivo ravnati, posebno v današnjem času. Takšno poslovanje vpliva na celotno uspešnost podjetja. Podjetja, ki ne bodo uveljavljala DO v svojem poslovanju, bodo morala spremeniti svojo politiko poslovanja, sicer ne bodo mogla dolgo konkurirati na trgu, kaj še le prodirati na nove trge. Z raziskavo, ki sem jo opravila, sem ugotovila, da podjetja so družbeno odgovorna, da je zanje družbena odgovornost pomembna. Vendar je družbena odgovornost kot pojem še precejšnja neznanka za nekatera podjetja. Velika in srednja podjetja večinoma razumejo pojem družbene odgovornosti. Pri mikro in majhnih podjetij pa še ne vedo točno, kaj je DOP. Pod tem pojmom razumejo večinoma odnos do okolja, zaposlenih in skupnosti. Kar se tiče donacij in sponzorstev, pa slaba tretjina meni, da ti dve obliki tudi spadata pod pojem družbene odgovornosti podjetij.
Ključne besede: donatorstvo, družbena odgovornost, družbena odgovornost podjetij (DOP), gospodarstvo, podjetje, sponzorstvo
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 2153; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (827,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici