1. Vpliv psihoaktivnih substanc na delovanje spomina pri pričanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJerca Oman, 2024, diplomsko delo Opis: Tekom diplomske naloge se soočamo s problematiko vpliva psihoaktivnih substanc na delovanje spomina pri pričah. Ker so izjave prič eden izmed najbolj pomembnih dokaznih gradiv v kazenskih postopkih, lahko priče pod vplivom psihoaktivnih substanc reševanje primerov precej otežijo. Opite ali drogirane priče se navadno pred sodiščem izkažejo za veliko bolj nezanesljive kot trezne priče, običajno pa količina zaužite substance dejansko ni relevantna. Pravilnost in resničnost podanih informacij sta za preiskovalce ključni, saj izjave prič močno vplivajo na usodo vpletenih v kazenske primere, zato se je potrebno izogniti napakam, ki privedejo do morebitnih napačnih obtožb.
Osredotočili smo se na to, kako različne vrste psihoaktivnih substanc, kot so depresorji, stimulansi, opioidi, psihedeliki in kanabinoidi, vplivajo na zanesljivost in natančnost pričevanj v pravnem kontekstu. V diplomskem delu podrobno preučimo vso literaturo tega področja, z namenom ugotoviti, kako te substance vplivajo na kratkoročni in dolgoročni spomin ter kako lahko izkrivljajo zaznavanje in priklic dogodkov. Sprva se posvetimo dejanskemu delovanju spomina in razdelimo psihoaktivne substance na pet osnovnih skupin glede na njihove učinke na človeško telo. Kasneje se osredotočimo na njihove učinke na delovanje možganov in v nadaljevanju raziščemo, s katerimi težavami se pravosodni sistem sooča pri obravnavi prič, ki so bile v času kaznivega dejanja pod vplivom psihoaktivnih substanc.
V delu zajamemo različne študije, ki temeljijo na preučevanju učinkov različnih substanc na človeško telo in njihovega vpliva na odločitve sodnikov in porote. Postopki za obravnavo alkoholiziranih ali drogiranih prič v večini držav niso standardizirani, zato se pojavlja vedno več vprašanj glede obravnave tovrstnih prič in postopanja v omenjenih primerih. V sklepu diplomskega dela se zato osredotočimo na smernice za boljšo in pravičnejšo obravnavo takšnih primerov. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju te kompleksne teme in spodbuja k izboljšanju postopkov za obravnavo prič pod vplivom psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: psihoaktivne substance, spomin, pričanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (593,40 KB) |
2. Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih : magistrsko deloEva Furman, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem.
Ključne besede: možgani, spomin, obseg spomina, pomnjenje in pozabljanje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. Intervjuvanje mladoletnikov: storilcev in žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMarija Mishevska, 2022, diplomsko delo Opis: Povzetek
Otroci kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj igrajo aktivno vlogo v dejavnostih, povezanih z raziskavo v okviru forenzičnih zaslišanj. Postopek intervjuvanja otrok, ki pričajo o zlorabah, ima strukturo, vendar je tudi tekoč proces. Ena najpomembnejših stvari pri intervjuvanju otrok, ki so bili žrtve, priče ali storilci kaznivega dejanja, je pridobivanje podrobne in točne informacije na pravno obramben način, brez hkratnega ogrožanja otrok. Uspeh intervjuja je odvisen od sposobnosti, potenciala, spretnosti in količine znanja izpraševalcev. S staranjem nenehno razvijamo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti ter povečujemo svojo sposobnost, da se vključimo v hipotetično in logično odločanje, da si zapomnimo in zanesljivo poročamo o dogodkih ali kakršnih koli informacijah.
V diplomski nalogi se raziskuje pot občutljivega in natančnega procesa, imenovanega »forenzični intervju«, s posebnim poudarkom na sklop vprašanj, ki imajo pomembno vlogo pri odkrivanju kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava izključno mladoletne osebe (otroci do 12 let in mladostniki), katerih položaj je bistveno drugačen od položaja odraslih.
Ugotavljamo, da se pričevanja otrok, ki so bili storilci, priče ali žrtve kaznivega dejanja, razlikujejo od pričevanja odraslih. Pri tem raven otrokovega spomina in komunikacijskih sposobnosti močno vpliva na kakovost in uspešnost razgovora. Zato je pri zaslišanju mladoletnikov še toliko bolj pomemben sočuten, strpen in neavtoritativen način zaslišanja, ki ga izvedejo strokovno usposobljeni preiskovalci.
Ključne besede: intervjuvanje otrok, otroci predšolske starosti, otroci šolske starosti, mladostniki, spomin, kognitivni intervjuji, faktor 'X' intervjujev, protokol PEACE, protokol NICHD, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 59
Celotno besedilo (912,26 KB) |
4. Vpliv čustev na spomin in pričanje očividcev : diplomsko deloNika Hober, 2022, diplomsko delo Opis: Svet okoli sebe zaznavamo in interpretiramo v skladu s svojimi vrednotami, normami, izkušnjami in pričakovanji. Pozorni smo na za nas zanimive stvari, dogajanja ali pojave. Vso zaznavanje pa, brez da bi ga shranili v spomin, ne bi imelo nikakršnega smisla in pomena.
Vprašajmo se, kakšno bi bilo življenje brez spomina. Ljudje smo čuječa bitja, tako nas poleg spomina odlikujejo tudi drugi kognitivni procesi, kot sta učenje in mišljenje. Vsi ti procesi so povezani s čustvovanjem, ki velja za enega najosebnejših in subjektivnih procesov. S čustvi vsak posameznik odraža vrednostni odnos do samega sebe in zunanjega sveta. Napake spomina so nekaj povsem normalnega, razumljivega in same po sebi, v toku vsakdanjega življenja, niso usodne. Problem nastane, kadar imajo čustva ali drugi dejavniki zaznavanja vpliv na spomin pri dogodkih, kjer priče dogodke (re)konstruirajo popolnoma drugače, kot so se zgodili in zaradi tega pride do obsodb nedolžnih oseb. Kadar ni materialnih dokazov, so lahko priče edini vir informacij, pri tem pa se moramo vprašati, ali so podane informacije verodostojne in kredibilne. Pomemben vpliv pri tem ima tudi pravilna izvedba intervjuja in čas, v katerem je ta izveden.
Diplomska naloga se osredotoča na spomin (vrste spomina, spominske napake), čustva in pričanje očividcev ter na povezanost med slednjimi pojmi. Predstavljena pa je tudi eksperimentalna manipulacija čustev. V nalogi so postavljene hipoteze, ki so naše domneve in smo jih skozi pregled literature bodisi potrdili bodisi ovrgli. Ugotovili smo, da na spomin vplivajo tako pozitivne kot tudi negativne emocije, kako velik vpliv ima, kam je usmerjena pozornost očividca ter da informacije, s katerimi so priče seznanjene po dogodku, resnično vplivajo na spomine prič in njihovo poznejše pričanje.
Ključne besede: priče, čustva, spomin, spominske napake, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 1161; Prenosov: 146
Celotno besedilo (949,50 KB) |
5. Problematika prepoznavne vrste : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaja Pildek, 2022, diplomsko delo Opis: Kot pravi slovenski pregovor »nesreča, nikoli ne počiva«, to velja tudi za delo organov pregona, saj tudi zločin oz. kaznivo dejanje nikoli ne počiva. Nikoli ne veš, za katerim ovinkom boš lahko postal žrtev ali priča tega dejanja. Preiskovanja kaznivih dejanj so več časa (lahko tudi let) trajajoči postopki, kjer je vse odvisno od tega, kakšne dokaze in koliko jih potrebujejo, da se lahko postopek zaključi. Na koncu lahko to privede do obsodbe osumljenca ali njegove oprostitve, čeprav pa je možno tudi, da storilca nikoli ne najdejo. Kadar policija pri preiskavi na razpolago nima dovolj materialnih dokazov, se poslužuje izjav prič ali očividcev. Kakor je to lahko prednost, je lahko po drugi strani tudi slabost, saj se zgodi, da priča poda netočno ali lažno izjavo in se zaradi pomanjkanja materialnih dokazov obsodi nedolžen osumljenec. Ta problem zadnjih nekaj let veliko izpostavljajo v Združenih državah Amerike, kjer obsodijo tudi do 70 % nedolžnih osumljencev, zgolj na podlagi pričanja očividcev. Namen diplomskega dela je bil pregled študij na to temo. Pri tem pa se osredotočiti na študije, ki temeljijo na dejanski praksi in niso podprte samo s pregledom literature. Na podlagi tega smo postavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli podpreti cilj naše raziskave. Ta pa je temeljil na ugotovitvi, kako učinkovite so prepoznavne vrste pri preiskovanju kaznivih dejanj in kako točne rezultate dajejo. Osredotočali smo se tudi na to, katera oblika prepoznavne vrste je najbolj učinkovita. Poleg tega smo želeli tudi raziskati nove metode postopka prepoznave, ki prav tako ne temeljijo na materialnih dokazih, in ni njihovo glavno preiskovalno sredstvo prepoznavna vrsta. Prišli smo do ugotovitve, da je bolj učinkovita zaporedna prepoznavna vrsta, saj ta poveča odzivnost in s tem število prepoznav, po drugi strani pa je manj nagnjena k sugestijam. Na prepoznavno vrsto, kot tudi učinkovitost njenega rezultata, pa lahko vpliva veliko dejavnikov, ki so lahko povezani s storilcem, pričo, krajem dogajanja ali kazenskim postopkom. Pri iskanju novih alternativ smo naleteli na nove programe, ki imajo potencial spremeniti način postopka prepoznave in s tem morda zmanjšati napake, ki se v postopku pojavljajo. To pa je lahko tudi izhodišče za nove študije, ki si prizadevajo manjše število nedolžno obsojenih.
Ključne besede: diplomske naloge, prepoznavna vrsta, prepoznava, očividec, zaznavanje, spomin
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 864; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju : zaključno deloSara Abršek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju smo s pomočjo literature v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, prav tako smo pozornost usmerili v razvoj besedišča ter spodbujanje govora pri otrocih. V zadnjem poglavju pa smo omenili tudi povezavo med govorom in spominom otrok.
V empiričnem delu so pri vsakem otroku posebej predstavljeni in interpretirani rezultati preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razvoj besedišča otrok preko poimenovanja različnih sličic v igri spomin. Raziskava je temeljila na konkretnem, neslučajnostnem vzorcu desetih otrok, starih med dve in tri leta. Raziskava je potekala s pomočjo sličic, ki so bile del igre spomin. Rezultate otrok smo si sproti zapisovali v tabelo. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, na kakšen način otroci v prvem starostnem obdobju tvorijo in izgovarjajo posamezne besede.
Ključne besede: besedišče, poimenovanje, razvoj govora, spomin
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. Porozni polimeri, pripravljeni s polimerizacijo z odpiranjem obroča v emulziji : doktorska disertacijaPetra Utroša, 2021, doktorska disertacija Opis: V okviru doktorske disertacije smo s polimerizacijo z odpiranjem obroča (ROP) v zvezni fazi emulzij z visokim deležem interne faze (HIPE) polimerizirali heterociklične monomere. Prednost ROP neposredno v HIPE-u je v tem, da lahko pripravimo popolnoma razgradljiva poliHIPE-ogrodja specifične morfologije na osnovi poliestrov in sintetičnih polipeptidov. Za uspešno izvedbo ROP v HIPE-u smo pripravili brezvodne emulzije in uporabili organske katalizatorje, ki omogočajo izvedbo ROP pri relativno nizkih temperaturah in primerni hitrosti polimerizacije. Hitrost ROP v HIPE-u se je izkazala kot izredno pomemben parameter, saj mora zvezna faza emulzije želirati v času stabilne emulzije, obenem pa mora biti viskoznost emulzije primerna za zadovoljivo mešanje in prenos v primerne modele.
V prvem delu doktorskega dela predstavljamo poliHIPE na osnovi semikristaliničnega poliestra, poli(ε-kaprolaktona) (PCL). S stopnjo zamreženosti smo vplivali na termomehanske lastnosti PCL poliHIPE-materiala, ki izkazuje oblikovni spomin. Oblikovni spomin smo raziskali s termomehanskimi cikličnimi testi in pokazali, da ga odlikujeta odlična fiksacija začasne oblike pri nizki temperaturi in odlična povrnitev v prvotno obliko med segrevanjem nad temperaturo tališča. Manj zamrežen poliHIPE ima višji temperaturi taljenja in kristalizacije in ga lahko fiksiramo že pri sobni temperaturi.
Metodo ROP v HIPE-u smo razširili na različne vrste N-karboksianhidridov (NCA) α-aminokislin ter kot prvi pripravili poliHIPE-materiale iz sintetičnih polipeptidov. Hitrost polimerizacije se je izkazala kot izredno pomemben parameter za uspešno pripravo poliHIPE sintetičnih polipeptidov, saj mora omogočati nadzorovano izhajanje plinastega ogljikovega dioksida, ki se sprošča med ROP NCA. Sintezni postopek, ki smo ga razvili, omogoča sintezo poliHIPE-ogrodij na osnovi polipeptidov različne kemijske sestave, pri čemer je zaradi razlik v reaktivnosti NCA-monomerov za vsak sistem reaktantov potrebno prilagoditi eksperimentalne pogoje sinteze, kot so koncentracija monomerov, količina katalizatorja, količina surfaktanta, vrsta zamreževalca in topila. Vzpostavili smo relacije med sintezo, strukturo in lastnostmi sintetiziranih poliHIPE-ov ter postavili temelje za načrtovanje in pripravo različno funkcionaliziranih polipeptidnih poliHIPE-materialov. Pokazali smo, da lahko z deležem interne faze in količino surfaktanta prilagajamo morfologijo poliHIPE, ki igra pomembno vlogo pri uporabi materiala v namen gojenja celic. Na izbranem polipeptidnem poliHIPE-u smo potrdili, da material ni toksičen za celice ter da omogoča njihovo rast in proliferacijo. V nadaljevanju smo pokazali, da je razvita metoda primerna za pripravo poliHIPE-polimerov na osnovi različnih polipeptidov, kot tudi kopolipeptidov. Pokazali smo tudi, da lahko z odščito zaščitenih stranskih skupin polipeptidov pripravimo poliHIPE-hidrogele, ki omogočajo nadaljnje popolimerizacijske modifikacije. Opisan pristop k pripravi polipeptidnih poliHIPE-ov obeta načrtovanje in pripravo makroporoznih ogrodij na osnovi sintetičnih polipeptidov različne kemijske sestave, katerih funkcionalnost lahko enostavno prilagajamo z izborom NCA-monomerov.
Ključne besede: polimerizacija z odpiranjem obroča (ROP), emulzije z visokim deležem interne faze (HIPE), poli(ε-kaprolakton) (PCL), oblikovni spomin, sintetični polipeptidi, tkivno inženirstvo
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 1419; Prenosov: 155
Celotno besedilo (8,48 MB) |
9. Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloHana Stela Hrovatin, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih.
Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne.
V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Objavljeno v DKUM: 17.06.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,00 MB) |
10. |
