Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Ključne besede: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1406; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Starost mladostnikov, ki se odločijo za prvi spolni odnos, se z leti niža, kar ob nepravilni informiranosti s seboj prinese spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Da bi to preprečili, je pomembno, da se mladostnike o tveganem spolnem življenju informira in da se jim poda zanesljive, preverjene in relevantne informacije o varni spolnosti. V prvi vrsti je to naloga zdravstvenih delavcev in študentov zdravstvene nege, ki morajo za uspešno promocijo varne spolnosti imeti ustrezno znanje.
Ključne besede: varna spolnost, kontracepcija, spolno prenosljive bolezni, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1879; Prenosov: 272
Celotno besedilo (861,09 KB)

Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1727; Prenosov: 290
Celotno besedilo (709,96 KB)

Opis: Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, imajo velik vpliv na njegovo poznejše pojmovanje odnosov med spoloma ter spolnost. Iz tega razloga spolna vzgoja nikakor ne bi smela biti zanemarjena s strani staršev in strokovnih delavcev. Odrasli namreč pogosto menijo, da je otroštvo obdobje nedolžnosti in zanemarijo vpliv zgodnjih let na poznejšo spolnost. Pravilna skrb za vzgojo otrok vključuje tudi pravilno spolno vzgojo, katere cilj je naučiti otroke ljubezni, ki človeka spremlja skozi celo življenje. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo na vzorcu 264 staršev in 136 strokovnih delavcev v vrtcu. Pri raziskovanju stališč smo ugotovili, da se strokovni delavci bolj kot starši zavedajo potrebe po pogovarjanju o spolnosti z otroki, ocenjujejo, da imajo tudi več znanja o tem, kaj mora otrok vedeti o spolni vzgoji med 3. in 6. letom, bolj vedo, kako se pogovarjati z otroki o tej temi in imajo bolj toleranten odnos do masturbiranja. Starši pa pogosteje od vzgojiteljev menijo, da se je z otrokom potrebno pogovarjati o vrednotah in stališčih glede spolnosti. Pri raziskovanju izvajanja dobrih praks glede spolne vzgoje smo ugotovili, da strokovni delavci pogosteje kot starši uporabljajo literaturo pri pogovorih o spolnosti, pogosteje spodbujajo igro vlog na to temo ter pogosteje skupaj z otroki prebirajo literaturo na temo spolnosti. Rezultati tudi kažejo, da starši in strokovni delavci redko sami spodbudijo pogovor o spolnosti, prav tako se tudi premalo zavedajo pomembnosti pogovorov na to temo. Analiza prostih odgovorov je pokazala, da se največ anketirancev zaveda pomena spolne vzgoje v predšolskem obdobju, precej jih je menilo, da je potrebno otroke učiti le osnovne informacije o razlikah med spoloma ter o odnosu med moškim in žensko, nekateri pa so mnenja, da je spolnosti tabu tema. Celotna raziskava nakazuje, da je spolna vzgoja še vedno premalo poudarjena, mnogi nimajo o tem ustreznih predstav, izražajo strah in negotovost, otroci imajo o tem premalo znanja in informacij. Tema o spolnosti sicer na prvi pogled ni zelo opazna in problematična, lahko pa ima zelo daljnosežne in globoke posledice v obdobju odraščanja in odraslosti, če v zgodnjem otroštvu temu ne posvetimo ustrezne pozornosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, spolna vzgoja, spolnost, vloga staršev, vloga strokovnih delavcev
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2494; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Sodobni človek se vse bolj izogiba knjigi in pogovoru ter postaja služenj medijske industrije. Mediji imajo eno najvplivnejših vlog, saj vstopajo v naša vsakdanja življenja na načine, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. Razen sporočil, ki so nam jasno vidljiva in razumljiva, se v medijih pojavljajo prikrita sporočila, ki se uporabljajo kot subliminalna manipulacija in so pod pragom zaznave. Tovrstna sporočila najbolj pogosto vsebujejo spolnost. Pri današnjih oglasih je vidljivo, da so apeli na spolnost postali pravilo, a ne izjema. Tovrstni oglasi ustvarjajo stereotipno podobo ženske, kar lahko pripelje do tega, da družba začne doživljati žensko na način, kot je prikazana v oglasu, ter da ženska začne sama sebi pripisovati vloge iz oglasa. Oglasi, ki žensko prikazujejo kot objekt, kršijo načelo enakosti spolov, diskriminirajo, žalijo ter ponižajo.
Ključne besede: prikrita sporočila, subliminalna manipulacija, prikrito oglaševanje, spolnost, spolni namigi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1146; Prenosov: 244
Celotno besedilo (2,93 MB)