| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje spolnosti med nosečnostjo: vidik žensk
Patricija Šviga, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: V nosečnosti pride do različnih telesnih in fizioloških sprememb, ki lahko vplivajo na doživljanje spolnosti in spolnost samo med nosečnostjo. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti do kakšnih sprememb pride med nosečnostjo, kako le – te vplivajo na spolnost v tem življenjskem obdobju ter kako ženske doživljajo spolnost med nosečnostjo. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili PRISMA diagram. Kriteriji za iskanje literature so vključevali aplikacijo vnaprej zastavljenih vključitvenih oz. izključitvenih kriterijev. V končno analizo smo vključili 5 člankov. Rezultati: Z analizo literature smo ugotovili, da je spolnost v nosečnosti zelo pomembna. Ženske imajo veliko potrebo po čustveni in fizični intimnosti. Skozi pozitivno izkušnjo spolnosti v nosečnosti lahko krepijo svojo vlogo nosečnice. Najpogostejše težave in spremembe s katerimi se soočajo nosečnice v spolnosti so utrujenost, strah pred dispareunijo, splavom, poškodbo ploda in krvavitvami, pridobivanje na telesni teži, povečane dojke, povečan izcedek. Vsi ti dejavniki imajo pomembno vlogo pri upadu pogostnosti spolnih odnosov. Interpretacija in zaključek: Večina žensk se med nosečnostjo srečuje s težavami pri spolnosti, kar ima vpliv na njihovo dojemanje sebe kot spolnega bitja. Pomembno, je da jim znamo zdravstveni delavci s svojim strokovnim znanjem pomagati in ohraniti spolnost tudi med nosečnostjo.
Ključne besede: spolni odnos, gravidnost, intimnost, spolno vedenje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1047; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (214,56 KB)

2.
Samoregulacija in samokontrola v povezavi s tveganim spolnim vedenjem
Alja Nedelko, 2019, magistrsko delo

Opis: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju.
Ključne besede: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1458; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (902,12 KB)

3.
POVEZANOST MED TVEGANIM SPOLNIM VEDENJEM IN NAVEZANOSTJO V ODRASLOSTI
Jasna Lamut, 2016, magistrsko delo

Opis: S tveganim spolnim vedenjem se posameznik izpostavlja možnostim, da bo utrpel posledice takšnega vedenja. Tovrstne posledice lahko segajo na različna področja življenja in se nanašajo na fizični, zdravstveni, legalni ali socialni nivo življenja. Da bi razumeli pojavnost tveganega spolnega vedenja, je potrebno raziskovanje družbenih in individualnih dejavnikov, ki utegnejo doprinesti k pojavnosti le-tega. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kakovost navezanosti. Rezultati raziskav kažejo, da med kakovostjo navezanosti in nekaterimi oblikami spolnega vedenja obstajajo statistično pomembne povezave. Namen te raziskave je bil preveriti povezanost med spremenljivkama navezanosti in tveganega spolnega vedenja v mlajši odraslosti. V raziskavo je bil vključen neklinični slučajni vzorec 181 študentov mariborskih fakultet, od tega 77,3% žensk in 22,7% moških. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz zanesljivih in veljavnih merskih pripomočkov, ki sprašujejo po tveganem spolnem vedenju (SRS), po doživljanju odnosov z bližnjimi (ECR-R), po iskanju spolnih senzacij (SSSS) in še po nekaterih drugih oblikah vedenj, povezanih s spolnostjo. Predpostavljene hipoteze so bile deloma potrjene. Statistična analiza je pokazala, da med dimenzijama navezanosti in nekaterimi tveganimi oblikami spolnega vedenja obstajajo blage, a statistično pomembne pozitivne povezave. Med dimenzijo izogibanja in tveganim spolnim vedenjem so v večini primerov obstajale močnejše in statistično pomembnejše pozitivne povezave, kakor med dimenzijo anksioznosti in tveganim spolnim vedenjem. Za zaključevanje o odnosu med dimenzijama navezanosti in tveganim spolnim vedenjem je potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Navezanost, dimenzije navezanosti, tvegano spolno vedenje, iskanje spolnih senzacij.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 2332; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
SPOLNO VEDENJE IN SPOLNE ZNAČILNOSTI DEVETOŠOLCEV CELJSKE REGIJE
Nataša Valh Kukovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Spolna vzgoja v osnovnih šolah ni del formalnega izobraževanja. Namen magistrske naloge je analizirati problematiko spolnega vedenja in ostalih značilnosti v zvezi s spolnostjo ter vedenjem v času mladostništva pri devetošolcih celjskih osnovnih šol. Zanima nas, kje in kdaj učenci dobijo prve informacije o spolnosti, kakšen odnos imajo do pornografskih vsebin, časa menarhe, kolikšen je delež cepljenih deklet proti HPV (Humani papiloma virus), ter nenazadnje delež spolno aktivnih devetošolcev v celjski regiji. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Podatke smo zbrali s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavi je bilo vključenih 146 devetošolcev iz naključno izbranih osnovnih šol celjske regije. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo Hi-kvadrat kalkulatorja in programa Microsoft Office Excel 2007. Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se zgodnja spolna dejavnost pred petnajstim letom nekoliko umirja, saj nam podatek o spolni aktivnosti iz naše raziskave kaže, da je bilo spolno aktivnih 9 % devetošolcev, od tega statistično pomembno več dečkov kot deklet (77 % proti 23 %, p = 0,04), ki so v 85 % kot zaščitno metodo uporabili kondom. Po naših podatkih je bila precepljenost devetošolk v šestem razredu 60 %. Na odločitev za cepljenje stopnja izobrazbe staršev ali skrbnikov ne vpliva (p ˃ 0,05). Je pa zaskrbljujoč podatek, da se dekleta in njihovi starši v 40 % niso odločili za cepljenje zaradi slabe ozaveščenosti o prednostih cepljenja proti virusom HPV. V naš raziskavi je 62 % vprašanih menilo, da so informacije o spolnosti pridobili pravi čas in da ne bi bilo potrebno, da bi jih dobili prej, vendar pa jih 68 % meni, da je teh informacij količinsko premalo. Značilne razlike med spoloma ni bilo opaziti (p ˃ 0,05). Sklep. Spolnost je neizogiben segment odraščanja, zato je pomembno, da je posamezniku predstavljena ob primernem času, na ustrezen način.
Ključne besede: spolnost, adolescenca, spolne značilnosti, spolno vedenje, humani virus papiloma
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1770; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Odklonsko vedenje policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jasmina Kolednik, 2012, diplomsko delo

Opis: Policija je državni organ, ki ima pomembno funkcijo pri zagotavljanju in ohranjanju miru in varnosti v državi. Za izvrševanje te pomembne funkcije pa potrebuje posebna pooblastila. Policija je ena najštevilnejših in najbolje opremljenih vladnih agencij, ki lahko proti posamezniku uporabi tudi silo. Prav zato je proučevanje odklonskega vedenja zelo pomembno, kajti situacije, v katerih posredujejo policisti, lahko privedejo do prekoračitve njihovih pooblastil. Odklonsko vedenje je prepoznavno po agresivnosti, brutalnosti, nasilju, mobbingu idr. Vzrok za nastanek odklonskega vedenja so lahko različni dejavniki, kot so stres, predsodki, policijski cinizem, socialno spodkopavanje. Takšno vedenje je lahko prepoznavno kot spolno nadlegovanje, korupcija, ustrahovanje, agresivno in nasilno vedenje. Kot zloraba policistovega položaja ali pooblastil se upošteva vsako ravnanje, ki ogrozi ali bi lahko ogrozilo zmožnost korektnega, doslednega in nepristranskega opravljanja policijskih nalog ter ima namen osebne koristi. Namen diplomskega dela je proučevanje odklonskega vedenja policistov. Predstavljeni bodo odklonski pojavi, ki se pojavljajo pri delu policistov, kot so: policijska korupcija, vrste policijske korupcije, agresivno vedenje, nasilje in ustrahovanje na delovnem mestu, spolno nadlegovanje, posledice le-tega ter njihovo upravljanje.
Ključne besede: policija, policisti, odklonsko vedenje, korupcija, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, preprečevanje, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2717; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (495,30 KB)

7.
SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI IN MLADOSTNIKI
Katja Skledar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava spolno prenosljive bolezni, preventivo, informiranost mladostnikov o spolno prenosljivih boleznih in zaščiti, zdravstveno vzgojo mladostnikov in vlogo medicinske sestre, staršev in šole. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila januarja 2010 izvedena raziskava na vzorcu 120 dijakov Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, v razmerju 50:50. Cilj raziskave je bil raziskati informiranost dijakov o spolno prenosljivih boleznih ter razlike v poznavanju med zdravstveno in gostinsko šolo ter ugotoviti vir informacij o spolno prenosljivih boleznih. Želeli smo tudi ugotoviti njihovo poznavanje zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi in uporabo le te. Pri mladostnikih je bilo ugotovljeno, da vsi poznajo aids, ostale spolno prenosljive bolezni pa slabo. Posledice in prenos spolno prenosljivih bolezni poznajo, o ozdravljivosti spolno prenosljivih bolezni pa imajo slabo znanje. Zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi jim je dobro poznana in se v več kot 60% vedno zaščitijo pred spolnim odnosom. Ugotovili smo, da so dijaki zdravstvene šole bolje poučeni o spolno prenosljivih boleznih od dijakov gostinske šole, vendar je razlika majhna.
Ključne besede: spolno prenosljive bolezni, mladostniki, zdravstvena vzgoja, spolna vzgoja, spolno vedenje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 10052; Prenosov: 1348
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Spolno vedenje velenjskih srednješolcev : (diplomsko delo)
Tanja Kontič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: dijaki, adolescenti, spolnost, spolno vedenje, kontracepcija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2009; Ogledov: 5183; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (416,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici