| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab
Ana Balog, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno: 04.08.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (641,13 KB)

2.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Ključne besede: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile
David Božič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Ključne besede: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 527; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja
Eva Mavrič, 2019, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela z naslovom Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja je predstaviti manj poznano plat spolnega nasilja, poiskati povezavo med družbo in storilcem spolnega nasilja, opredeliti biopsihološki vidik tega problema, narediti pregled različnih skupin storilcev spolnega nasilja in opisati morebitna zdravljenja pri osebah, ki storijo spolno nasilje. Spolno nasilje predstavlja eno izmed večjih problematik v družbi, na področju kaznivih dejanj, saj lahko pri žrtvah povzroči katastrofalne posledice. Ključno je, da se spolno nasilje obravnava kot kompleksnejši problem, saj se v veliko primerih lahko zgodi, da družba in mediji to vrsto kaznivega dejanja predstavijo bolj površinsko. Pri analiziranju in razumevanju storilca spolnega nasilja je prvi pomemben dejavnik že okolje, v katerem živi oziroma odrašča. Dogodki iz prvih let življenja so pri ljudeh na splošno zelo pomembni za nadaljnji razvoj, prav tako pa imajo lahko pri storilcu spolnega nasilja velik vpliv pri storjenih kaznivih dejanjih. Tako kot družba sta tudi psihološka in biološka predispozicija eden izmed poglavitnejših faktorjev, ki se jih mora upoštevati pri preiskovanju vzrokov in razlogov, ki nam povejo, zakaj je storilec spolnega nasilja sploh zagrešil kaznivo dejanje. Diplomsko delo se nato osredotoča tudi na posamezne skupine storilcev spolnega nasilja in njihove tipologije, ki jih je možno odkriti v določenih skupinah. Pomembno je tudi omeniti zdravstveno obravnavo storilcev spolnega nasilja, saj jih ima velik odstotek motnje, ki jih je možno z ustreznim zdravljenjem vsaj do neke mere normalizirati. Spolno nasilje je tudi v sodobni družbi zelo delikatna tema in posledično so storilci spolnega nasilja velikokrat stigmatizirani. V prihodnosti pa se je pomembno osredotočiti tudi na izvajanje nadaljnjih raziskav, da se obravnavan problem čimbolj omeji.
Ključne besede: diplomske naloge, storilec spolnega nasilja, spolno nasilje, vrste storilcev, zdravljenje
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (853,49 KB)

5.
Spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah
Dunja Lemajić, 2019, diplomsko delo

Opis: Spolno nasilje se pojavlja v vseh družbenih slojih, povsod po svetu, ne glede na spol, raso, vero, itd. Pri večini ljudi spolno nasilje vzbuja občutke neprijetnosti in sramu, zato si le stežka priznajo, da bi se zloraba lahko zgodila njim ali osebam, ki jih poznajo. Po podatkih Slovenske policije (n. d. a) spolne zlorabe predstavljajo veliko temno polje kriminalitete. Žrtve naj bi se zelo redko javno izpostavile in prijavile storilca, večinoma zaradi strahu pred nerazumevanjem družbe, stigmatizacijo in izločitvijo iz okolja. Policijske statistike kažejo, da naj bi bili najpogostejši storilci spolnega nasilja ravno žrtvi dobro poznane osebe (Policija, n. d. b). Storilec spolnega nasilja ima nad žrtvijo vedno določeno moč in prevlado, katero skuša na različne načine obdržati (grožnje, izsiljevanje, itd.). Kljub temu, da spolno nasilje v Sloveniji še vedno predstavlja tabu, ga je mogoče zaznati v vseh življenjskih področjih posameznika, tudi v športu. V diplomskem delu predstavljamo spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah, in sicer: v boksu, judu, rokoborbi in taekwondoju. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da je spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah v Sloveniji redko prisotno. Najpogosteje so športniki žrtve verbalnega spolnega nasilja (komentiranje fizičnega izgleda, osebna vprašanja o spolnem življenju, nezaželene šale na račun spolnosti…), redkeje fizičnega (otipavanje, slačenje, udarjanje po intimnih delih telesa, siljenje v spolne aktivnosti ...). Večina športnikov se s svojim trenerjem dobro razume in mu zaupa, kot najpogostejše izvajalce kaznivih dejanj pa športniki navajajo sotekmovalce v klubih. Skoraj vsi anketiranci so mnenja, da spolno nasilje ne bi smelo biti prisotno v športu, da bi ga ob morebitni zaznavi prijavili in da spolnih zlorab ne bi dopuščali niti zaradi športnih uspehov.
Ključne besede: diplomske naloge, spolno nasilje, spolne zlorabe, borilne veščine, žrtve
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 567; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

6.
Duhovniki kot storilci spolnih zlorab otrok v Sloveniji
Ivana Pavlič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni duhovniki kot povzročitelji spolnih zlorab otrok v Sloveniji. Za izhodiščno razumevanje je v teoretičnem delu magistrskega dela opredeljen termin spolna zloraba otrok. Z definicijami s strani različnih avtorjev sledi podroben opis različnih oblik in faz spolnih zlorab otrok, ki so v nadaljnjem besedilu tudi kazenskopravno opredeljene. Poleg navedenega je podana razlaga, po katerih znakih lahko prepoznamo žrtev spolnega nasilja, in tudi zmotne predstave o spolnih zlorabah, ki se največkrat pojavljajo. Opisane so posebnosti žrtev, tako deklic kot dečkov, in povzročiteljev spolnega nasilja, predvsem duhovnikov, ki izstopajo zaradi narave poklica. Storilci spolnih zlorab so lahko navzoči v vseh verskih in različnih družbenih skupinah, med župniki cerkvenih občestev, učitelji zasebnih šol, jehovskimi pričami, konservativnimi turškimi muslimani, komunisti ali umetniki (Waiss in Galle, 2001). Empirični del magistrskega dela temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. V naši raziskavi so bili ciljna populacija prebivalci Republike Slovenije, starejši od 18 let, vzorec raziskave pa je bil izbran po principu snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da so izpraševanci pripravljeni v večini primerov prijaviti katerokoli obliko spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, bodisi povzročene prek informacijske tehnologije ali zlorabe s fizičnim stikom. Spolne zlorabe otrok bi prej prijavili policiji kot pa nevladnim organizacijam. Izpraševanci, ki so bolj verni, bi kasneje prijavili spolno zlorabo otrok s strani duhovnikov, čeprav zaradi obveščenosti javnosti in medijev o spolnem nasilju otrok s strani duhovnikov upada zaupanje v poštenost duhovnikov.
Ključne besede: spolne zlorabe, spolno nasilje, otroci, žrtve, duhovniki, storilci, magistrska dela
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada
Karin Štrtak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Ključne besede: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (797,53 KB)

8.
NASILJE NAD STAROSTNIKI
Melita Šauer, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let. Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi. Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo. Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 2231; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (940,86 KB)

9.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

10.
Nasilje znotraj dijaških domov
Mišo Šušak, 2016, diplomsko delo

Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki. Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov. Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 949; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (679,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici