| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolna zloraba otrok : prisotna, a prikrita
Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: spolno nasilje, otroci, žrtve
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (327,26 KB)

2.
Spolno nadlegovanje v študentskih kampusih v Sloveniji : magistrsko delo
Lucija Pauko, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati spolno nadlegovanje v študentskih kampusih in se pri tem osredotočiti na pojav, razumevanje in posledice med študenti. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo osvetlili začetke pojava spolnega nadlegovanja, različne opredelitve avtorjev, razširjenost in prijave ter zakonsko zaščito. Poglobljeno smo spoznali tudi organizacije za preprečevanje teh pojavov in se dotaknili negativnih posledic spolnega nadlegovanja. V empiričnem delu smo s spletno anketo raziskali pojavnost spolnega nadlegovanja med študenti v študentskih kampusih. Opazili smo, da ženske hitreje interpretirajo določena dejanja kot spolno nadlegovanje v primerjavi z moškimi. Pogosteje se spolno nadlegovanje pojavlja med študentkami. Večina študentov kot storilce prepoznava neznance moškega spola, ki so pogosto pod vplivom alkohola. Sram in strah sta najpogostejši posledici. Raziskava je tudi razkrila, da polovica študentov ne pozna zakonodaje o spolnem nadlegovanju, hkrati pa menijo, da kampusi in fakultete k preprečevanju prispevajo premalo. Študenti kažejo omejeno poznavanje organizacij in gibanj za preprečevanje spolnega nadlegovanja, kar poudarja potrebo po izboljšani ozaveščenosti. Raziskava je pristopila k tej nujni problematiki z namenom razumevanja globljih vzrokov, posledic ter oblik spolnega nadlegovanja. S poglobljeno analizo in empiričnimi študijami smo skušali osvetliti raznolikost in obseg tega problema. Naloga prispeva k literaturi in razpravam o spolnem nadlegovanju ter ponuja vpogled, ki lahko služi kot temelj za razvoj bolj učinkovitih strategij preprečevanja in obravnavanja te družbeno relevantne tematike.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, študentski kampusi, študenti, spolno nasilje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Vpliv stereotipov in mitov na raziskavo kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15. let
Katja Bašič, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: spolni napadi, posilstvo, spolno nasilje, otroci, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (193,16 KB)

4.
Oris značilnosti storilcev spolnih deliktov
Mateja Štirn, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: spolno nasilje, profil storilca, kazniva dejanja, spolni delikti, spolne deviacije, pedofilija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (571,23 KB)

5.
Spletno spolno nasilje med osnovnošolci : magistrsko delo
Nina Sekirnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim. Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima. V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki.
Ključne besede: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko delo
Timotej Pušnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Ključne besede: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1088; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Ključne besede: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (918,50 KB)

8.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Balog, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno v DKUM: 04.08.2021; Ogledov: 914; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (641,13 KB)

9.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Ključne besede: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1006; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile : magistrsko delo
David Božič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Ključne besede: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici