| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji
Mateja Krpič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (726,31 KB)

2.
Spolno nadlegovanje preko spleta
Klavdija Klavžer, 2021, diplomsko delo

Opis: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Spolno nadlegovanje na območju nočnega življenja v Pomurju
Tjaša Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Spolno nasilje je nedvomno ena najhujših oblik nasilja, ki se osebi lahko zgodi. Je globoko zakoreninjen problem današnje družbe, kjer se spolno nadlegovanje sprejema in se širijo stereotipna mišljenja. Na območjih nočnega življenja je ta problem še toliko bolj problematičen, saj ga ljudje dojemajo kot pričakovan del obiska nočnega življenja in kot sprejet del kulture. Bistvene značilnosti spolnega nadlegovanja so, da je vezano na spol, osebi, ki ji je povzročeno, je neprijetno in da se zgodi brez privolitve druge osebe. Največji strah v družbi povzroča predvsem ženskam, ki so najbolj ranljive za nadlegovanje. Diplomska naloga se osredotoča na spolno nadlegovanje v nočnem življenju na območju Pomurja. Predstavljene so definicije spolnega nadlegovanja, njihovi vzroki, posledice, odzivi in možnosti preprečevanja spolnega nadlegovanja. Poleg tega je v diplomski nalogi predstavljena vloga medijev, alkohola in drog pri spolnem nadlegovanju, kako se žrtvam v Pomurju nudi pomoč, ter še kratek pregled preteklih raziskav s tega področja. Zraven teoretičnega dela pa smo s pomočjo anketne raziskave in intervjujev ugotavljali dejansko stanje glede spolnega nadlegovanja v Pomurju in kako varno se počutijo prebivalci. Ugotovili smo, da se ljudje na območjih nočnega življenja v Pomurju počutijo varno in da se v večjem delu zavedajo, katera dejanja spadajo med spolno nadlegovanje. Večinski del anketiranih je na tem območju vsaj enkrat zaznalo ali doživelo spolno nadlegovanje. Kar se tiče odnosa do storilca, so bili to v večini neznanci in moškega spola, ki so bili pogosto zaznani kot alkoholizirani in redko pod vplivom psihoaktivnih snovi. Za preprečevanje spolnega nadlegovanja je najboljši način preventiva z omejevanjem količine zaužitega alkohola in drog, saj je oseba pod vplivom teh snovi najbolj ranljiva za napad. Pomembno je tudi, da ima oseba zraven sebe zaupno osebo ter urejen prevoz do doma, s čimer se lahko izogne napadu na ulici in po poti domov.
Ključne besede: nadlegovanje, spolno nadlegovanje, lokali, nočno življenje, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Medijska izpostavljenost spolnega nadlegovanja na delovnem mestu
Matej Ravnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Spolno nadlegovanje je problem današnje moderne družbe. Spolno nadlegovanje je toliko bolj problematično, če se dogaja na delovnem mestu, kjer gre za organizacije zaprtega tipa, daleč stran od oči javnosti. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da nimamo točnih statističnih podatkov, ki bi realno prikazovali stanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Razlog za to je verjetno v tem, da si žrtve zaradi različnih razlogov ne upajo prijaviti tovrstnega kaznivega dejanja, ker bi s tem tvegale socialno varnost oz. bolje rečeno bi z izpostavljanjem lahko izgubile službo. Delavci zelo pomemben člen podjetij, tako javnih kot zasebnih, zato moramo nujno zagotavljati varovanje njihovega dostojanstva in integritete, da bi čim bolje in čim dlje zadovoljno opravljali svoje delo. Ključno vlogo pri ozaveščanju ljudi glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu igrajo mediji, ki s pomočjo raznoraznih prispevkov, opozarjajo delavce na svoje pravice, ki jih zagotavlja država na podlagi sprejete zakonodaje. Medijska pozornost pomaga delavkam in delavcem za vzpostavitev oz. ohranjanje prijaznega delovnega okolja, ki omogoča v polni meri ustvarjalno ter produktivno delo. Sicer se pa lahko tudi zgodi, da se medijsko poročanje zlorabi za namene diskreditacije delodajalca oz. podjetja, kar v veliki meri škodi ugledu podjetja in njihovih zaposlenih. Zaradi tega je pomembno, da zaposleni znajo prepoznavati različne oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in da so sposobni primerno ukrepati. Zadnji odmevni primer o ozaveščanju primerov spolnega nadlegovanja je t.i. #jaztudi (angl. MeToo). Gre za kampanijo, kjer eminentne osebe izpovedujejo zgodbe in delijo svoje izkušnje o spolnem nadlegovanju. Tudi na slovenskem področju imamo kampanijo (www.jaztudi.si), kjer žrtve spolnih napadov in spolnega nadlegovanja delijo svoje izkušnje oz. zlorabe.
Ključne besede: diplomske naloge, spolno nadlegovanje, delovno mesto, mediji, časopisi, poročanje
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 437; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (506,48 KB)

5.
Spolno nadlegovanje v slovenski policiji
Andreja Kmetič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati. S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999). Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela
Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 889; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (953,84 KB)

6.
SPOLNO NADLEGOVANJE NA DELOVNEM MESTU
Gašper Rubič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo v uvodu predstavili problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in predstavili podjetje TEKSTIL d.d. V nadaljevanju smo z anketo raziskali, ali problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v obravnavanem podjetju obstaja in če, kako se nanj odziva okolje. V teoretičnem delu smo nadaljevali in predstavili definicijo spolnega nadlegovanja, ki je kakršna koli oblika nezaželenega verbalnega in neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti ko gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega delovnega okolja. Hkrati pa smo v teoretičnem delu tudi ugotovili, da so žrtve v večini ženske, čeprav tudi moški niso izjeme, kakor tudi ne druge rasne skupine, homoseksualci in lezbijke. Posledice spolnega nadlegovanja pa ima, kot smo ugotovili, lahko resne posledice tako v organizaciji sami (izguba dobrega kadra in slaba uspešnost podjetja), kot tudi pri posamezniku (psihološke in fizične posledice). Najboljši ukrep zoper spolno nadlegovanje je, da o njem spregovorimo, bodisi s sodelavci, bodisi z vodstvom. Če na problem ne opozorimo, verjetno ne bo niti opažen. V empiričnem delu smo preko ankete, ki nam jo je izpolnilo 40 anonimnih anketirancev, zaposlenih v podjetju TEKSTIL d.d., ugotovili, da spolno nadlegovanje na delovnem mestu žal v naši organizaciji obstaja in da je najbolj pogosto spolno nadlegovanje nezaželjeno objemanje. Anketa pa je obenem pokazala, da je poznavanje pojma spolno nadlegovanje in kaj vse slednje pomeni, slabo. V mnogo primerih pa opažamo, da je marsikatero spolno nadlegovanje oz. napeljevanje mišljeno kot samoumevno, pa to še zdaleč ne drži. Namen oz. cilj diplomske naloge je bil dosežen, ko smo predstavili problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in preko ankete ozavestili ljudi, da problem nadlegovanja žal obstaja. Poleg tega smo dali zaposlenim vedeti, da spolno nadlegovanje ne pomeni le vsiljenega spolnega odnosa oz. nagovarjanja k le-temu, temveč sodi pod ta pojem še mnogo drugega.
Ključne besede: spolni odnosi, spolno nadlegovanje, opolzke besede, povezane s spolnostjo, spolnost, nezaželeno objemanje, poljubljanje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Vsakodnevni predatorji
Katarina Čermelj, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo govorili o spolnem nadlegovanju. V teoretičnem delu smo naredili pregled različnih zakonskih določil spolnega nadlegovanja in kako ga le ta definirajo. Odkrili smo, da v večini razvitih držav ni inkriminirano ter da se kazensko preganja le nadlegovanje na delovnem mestu. Predstavili smo tudi poglede družbe na spolno nadlegovanje ter kako se obnašajo prisotni, ko se zgodi. Na spolno nadlegovanje imajo velik vpliv mediji, še posebno, če spolno nadlegovanje in seksizem prikažejo v humorni luči. Najboljši način preventive je izobrazba, kar smo odkrili pri pregledu literature različnih primerjalnih študij. Tu smo se nekoliko osredotočili na Norveško, ki ima najboljšo spolno vzgojo. Tudi pri odprtem vprašanju raziskovalne ankete je veliko sodelujočih izrazilo željo po boljši izobrazbi na področju spolnosti. Z vprašalnikom smo preverjali, če se mnenje o spolnem nadlegovanju med spoloma razlikuje, in odkrili, da je nekaj razlik pri odnosu moških in žensk do spolnega nadlegovanja. Vendar smo z analizo podatkov odkrili, da velike razlike v storilstvu - storilci so moškega spola trikrat pogosteje. Odkrili smo tudi, da spolno nadlegovanje ostane v veliki večini (97,5 %) neprijavljeno, kar je smiselno, saj v Sloveniji ni inkriminirano (razen na delovnem mestu).
Ključne besede: spolno nadlegovanje, seksizem, mediji, javnost, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1035; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (731,16 KB)

8.
VARSTVO DELAVCA PRED NASILJEM NA DELOVNEM MESTU
Katja Koprivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave so pokazale, da je nasilje na delovnem mestu vedno bolj razširjen pojav, zato so potrebni tudi razni ukrepi, ki bi pripomogli k varovanju delavcev. Nasilje na delovnem mestu ima več oblik, lahko gre za psihično nasilje, spolno nasilje oziroma nadlegovanje ali fizično nasilje. Te oblike se velikokrat med seboj tudi prepletajo. Žrtve nasilnih dejanj smo lahko prav vsi ljudje, zaradi današnjega življenjskega ritma, pa ga lahko hkrati tudi povzročamo drugim. Ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu se na ravni celotne države izvajajo z zakoni, v posameznih podjetjih pa so podane tudi ustrezne smernice za zaščito dostojanstva zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi uskladitve s pravom EU oziroma evropskimi direktivami s tega področja, je v Republiki Sloveniji bil leta 2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki je z novim 6. a členom prepovedal spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Državni zbor Republike Slovenije je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, z 12.4.2013. Z uveljavitvijo ZDR-1 je prenehala veljati novela ZDR-A. Po ZDR-1 je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, v primeru, da mu ni zagotovil delovnega okolja brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Dokazno breme je na delodajalcu. Delavec pa lahko v primeru, če delodajalec na delovnem mestu ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem, potem ko pisno opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo, tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Novi ZDR-1 je z novim 8. členom na enem mestu uredil odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa, da je potrebno upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec ter, da delodajalca tudi odvrača od ponovnih kršitev. 1.11.2008 je bil sprejet tudi novi Kazenski zakonik (KZ-1), ki je sankcioniral kaznivo dejanje šikaniranje. Na področju nasilja na delovnem mestu pa sta pomembna tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Na mednarodni in evropski ravni so bili sprejeti številni pristopi oziroma ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. Tako so na področju nasilja na delovnem mestu bili aktivni predvsem Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela (MOD), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, evropski socialni partnerji... Pomembno vlogo ima evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu podpisan s strani evropskih socialnih partnerjev. Sporazum je v državah veliko doprinesel k zakonskem preprečevanju nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje, pravno varstvo, zakonodaja, ukrepi, odškodnina, okvirni sporazum
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2421; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Odklonsko vedenje policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jasmina Kolednik, 2012, diplomsko delo

Opis: Policija je državni organ, ki ima pomembno funkcijo pri zagotavljanju in ohranjanju miru in varnosti v državi. Za izvrševanje te pomembne funkcije pa potrebuje posebna pooblastila. Policija je ena najštevilnejših in najbolje opremljenih vladnih agencij, ki lahko proti posamezniku uporabi tudi silo. Prav zato je proučevanje odklonskega vedenja zelo pomembno, kajti situacije, v katerih posredujejo policisti, lahko privedejo do prekoračitve njihovih pooblastil. Odklonsko vedenje je prepoznavno po agresivnosti, brutalnosti, nasilju, mobbingu idr. Vzrok za nastanek odklonskega vedenja so lahko različni dejavniki, kot so stres, predsodki, policijski cinizem, socialno spodkopavanje. Takšno vedenje je lahko prepoznavno kot spolno nadlegovanje, korupcija, ustrahovanje, agresivno in nasilno vedenje. Kot zloraba policistovega položaja ali pooblastil se upošteva vsako ravnanje, ki ogrozi ali bi lahko ogrozilo zmožnost korektnega, doslednega in nepristranskega opravljanja policijskih nalog ter ima namen osebne koristi. Namen diplomskega dela je proučevanje odklonskega vedenja policistov. Predstavljeni bodo odklonski pojavi, ki se pojavljajo pri delu policistov, kot so: policijska korupcija, vrste policijske korupcije, agresivno vedenje, nasilje in ustrahovanje na delovnem mestu, spolno nadlegovanje, posledice le-tega ter njihovo upravljanje.
Ključne besede: policija, policisti, odklonsko vedenje, korupcija, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, preprečevanje, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 2016; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (495,30 KB)

10.
Prepoznavanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v zdravstvu
Tina Lešnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu na podlagi slovenske in tuje teorije ter se osredotoča na ugotavljanje pojava spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v zdravstvu. Izhodišča: Dosedanje raziskave nasilja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu kažejo, da so zdravstveni delavci le temu izpostavljeni bolj kot delavci v drugih panogah. V okviru diplomskega dela smo raziskali prepoznavanje in pojavnost spolnega nadlegovanja na delovnem mestu med študenti zdravstvene nege. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, saj je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo sto izrednih študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki so že zaposleni v eni izmed zdravstvenih ustanov. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in jih grafično prikazali. Rezultati: Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstvu srečujejo s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu - na delovnem mestu je že bilo spolno nadlegovanih 16 % anketiranih, priča spolnemu nadlegovanju pa jih je bilo 17 %. Glede na odgovore se anketirani največkrat soočajo s šalami s seksualno vsebino, žvižganjem, opazkami in tako imenovanimi »slučajnimi« telesnimi dotiki. Ugotovili smo tudi, da so bolj pogosto nadlegovane ženske ter da so najpogostejši nadlegovalci sodelavci, nato bolniki in nadrejeni. V kolikor pa pride do neprijetnega dogodka, ga žrtve obdržijo zase in ne ukrepajo niti na formalen niti neformalen način. Medtem ko se za žrtev spolnega nadlegovanja opredeljuje 16 % anketiranih, smo posredno ugotovili, da jih je že bilo spolno nadlegovanih vsaj 26 %. Zaključki: Na podlagi opravljene raziskave zaključujemo, da je spolno nadlegovanje v zdravstvu precej prisotno in da bi zdravstvene institucije morale posvečati več pozornosti informiranju zaposlenih in ustvarjanju primernega delovnega okolja.
Ključne besede: zaposleni v zdravstvu, spolno nadlegovanje, prepoznavanje spolnega nadlegovanja
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1632; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici