| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 16 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
DOJEMANJE RAZLIK MED SPOLOMA V UČNEM USPEHU PRI UČENCIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Z VIDIKA PRAVIČNOSTI
Tanja Dobnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravičnost je pojem, s katerim se ljudje srečujemo iz dneva v dan. Pravičnost posega na vsa področja našega življenja, med drugim tudi v izobraževanje in šolo. Na pravičnost v šoli vpliva več dejavnikov, eden izmed njih je lahko tudi spol. Razlike med spoloma se pojavljajo v učnem uspehu učencev, na kar lahko vplivajo tudi spolni stereotipi. V empiričnem delu predstavljamo na primerih ene osnovne in ene srednje šole raziskavo o pravičnosti v šoli, dojemanju razlik med spoloma v učnem uspehu, priljubljenih predmetih fantov in deklet, vzrokih za različen uspeh fantov in deklet in stereotipih med spoloma v izobraževalnem sistemu. Rezultati kažejo, da učenci kot pravično šolo dojemajo tisto, ki vsem omogoča enake izobraževalne možnosti. Učenci opažajo razlike med spoloma tako pri priljubljenih predmetih kot pri učnem uspehu. Pri opisu osebnostnih lastnosti za posamezni spol in vzrokih za dober učni uspeh fantov in deklet učenci razmišljajo stereotipno in v skladu z večinskim mnenjem družbe.
Ključne besede: pravičnost, razlike med spoloma, učni uspeh, spolni stereotipi
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1506; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

12.
STEREOTIPI O REVIZORJIH V SLOVENIJI
Aleksandra Rak, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o stereotipih lahko na kratko njihovo definicijo opišemo kot posploševanje lastnosti na celotno skupino. Ne oziramo se na individualne lastnosti posameznikov, ampak vsakemu individuumu pripišemo lastnosti, ki jih nosi njegova pripadajoča skupina. Ker lahko takšno dejanje – namerno ali nenamerno – povzroči posameznikom nesrečo, je priporočljivo, da stereotipiziranja posamezniki ne vzamejo preveč osebno. Ker sem se sama odločila za študij računovodstva in revizije in imam željo v tem poklicu tudi nadaljevati svoje delo, se mi je zdelo zanimivo raziskati, kakšno mnenje imajo ljudje o revizorjih. Iz pretekle literature sem ugotovila, da so se te teme v zvezi z računovodji že dotaknili, manj pa je bilo raziskanega o revizorjih. Podatki, ki sem jih dobila, pa so bili predvsem iz tuje literature. Pri raziskavi stereotipov revizorjev v Sloveniji sem najprej pregledala že narejene raziskave po svetu. Za primerjavo sem vzela tudi že raziskane stereotipe računovodij. Ugotovila sem, da je te literature veliko več. Očitno je poklic računovodja stereotipsko še toliko bolj zanimiv in izrazit kot poklic revizorja. Obe raziskavi sta podali precej podobne rezultate. Računovodji in revizorji naj bi bili dolgočasni in umirjeni ljudje, k temu naj bi jih silil njihov stil dela, ki je prav tako monoton in vse prej kot zanimiv. Osivel, starejši, možakar v nemoderni elegantni obleki, ki se ne najde v sodobni družbi in množici, je tako predstava mnogih o računovodji in revizorjih. To sliko, ki je zrastla v očeh nepoznavalcev, se močno trudijo znebiti sodobna revizijska podjetja. Predvsem štiri velike revizijske družbe - Deloitte&Touche (D&T), Ernst&Young (E&Y), KPMG in PricewaterhaoseCoopers (PWC) – imajo misijo izločiti zastarel pogled na delo revizorjev in ga posodobiti predvsem v očeh mladih iskalcev zaposlitve. Kako jim to uspeva, sem se želela prepričati kar sama, zato sem opravila intervjuje z dvema skupinama ljudi. V prvi so bili malo večji poznavalci dela revizorja in revizorjev samih, v drugi pa popolni laiki. Z zanimanjem sem opazovala vzorec odgovorov, ki je nastajal pri moji analizi. Poznavalci so odgovarjali precej manj stereotipno, saj so govorili iz svojih osebnih izkušenj in poznanstev. Tisti, ki pa se s poklicem ne srečujejo, niti nimajo stika z revizorji, pa so odgovarjali čisto po mojih pričakovanjih – stereotipno. Tako sem dosegla vse moje cilje, preučila sem literaturo, ki se dotika moje teme, opravila sem intervjuje, analizirala dobljene rezultate in ugotovila, kateri temeljijo na resnični podlagi, kateri pa so zgolj posledica stereotipov. Rezultati so mi pomagali pri potrditvi oziroma zavrnitvi mojih hipotez. Po mojih pričakovanjih sem ugotovila, da imajo ljudje precej enotno mnenje o delu revizorjev in o njih samih. Iz izkušenj stereotipov tudi pri moji raziskavi vidimo, da se njihovo mnenje ne sklada vedno z dejanskim stanjem. Prevečkrat nastaja njihovo mnenje kot posledica preveč napihnjenih afer revizorjev, ki obstajajo v medijih ali pa kot posledica opisa izmišljenega revizijskega lika, ki igra v kakšnem filmu ali nadaljevanki.
Ključne besede: revizor, stereotipi, spolni stereotipi, stereotipi o revizorjevi osebnosti, stereotipi o revizorjevem delu
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1293; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

13.
Spolni stereotipi v oddaji Big Brother slavnih 2010
Marina Mlinarič, 2011, diplomsko delo

Opis: V poznih osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so ustvarjalci televizijskih programov iskali nekaj novega, nekaj razburljivega in nekaj, kar bo pritegnilo množico ljudi pred televizijskimi ekrani. Tako se je rodila resničnostna televizija, žanr, ki je sestavljen iz vseh drugih televizijskih žanrov in zato ga imenujemo hibrid. Televizija ni samo pomemben vir informacij o dogajanjih doma in po svetu, ampak gledalcu s svojo ažurnostjo in slikovitostjo daje občutek soudeleženosti v dogajanju. Poleg posredovanja informacij televizija opravlja tudi izobraževalno in zabavno funkcijo. Pomembno je poudariti še njeno socializacijsko funkcijo. Tako je televizija poleg družine, šole in vrstniških skupin pomemben dejavnik v procesu oblikovanja človeške osebnosti. Mediji nas dolgoročno učijo, kdo je v družbi večvreden in kdo manj, kakšen je splošno sprejet vzorec obnašanja do drugačnih ljudi, kot so etične in socialne manjšine, kako naj se obnašamo kot moški in ženske. V diplomski nalogi sem z analizo resničnostnega šova Big Brother slavnih opazovala prikaz spolnih stereotipov. V prvem delu je podan teoretični okvir, kjer sem povzela stereotipe in predsodke, vezane na spol, ter osnovne značilnosti resničnostnega šova. V empiričnem delu sem ugotavljala, kako in v kolikšni meri se kažejo spolni stereotipi v analiziranih oddajah resničnostnega šova.
Ključne besede: Ključne besede: spolni stereotipi, množični mediji, analiza oddaj, resničnostni šov, Big Brother.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2107; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

14.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Ključne besede: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2215; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

15.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3332; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

16.
Spolni stereotipi v športu : diplomsko delo
Mateja Vicman, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: sociologija, šport, spolni stereotipi, spolne vloge, socializacija, športna vzgoja, diplomska dela
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 5700; Prenosov: 1121
.pdf Celotno besedilo (515,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici