| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igrač
Živa Rizmal, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Ključne besede: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 438; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 711; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 680; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Oralni, obsesivni in histerični značaj v povezavi z depresivnostjo in spolnimi stereotipi
Aleš Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je predstaviti značaje, ki temeljijo na psihoanalitični teoriji. Ob tem nas je zanimalo, kako se ti značaji povezujejo s konceptom depresivnosti in ali značaji vplivajo na izraženost depresivnosti. Prav tako smo želeli osvetliti problem spolnih stereotipov pri diagnosticiranju, kar smo storili v teoretičnem delu, v empiričnem pa smo se še posvetili temu, kako se značaji obnašajo v skladu s spolnimi stereotipi. V raziskavi je sodelovalo 202 udeležencev. Večina udeležencev je bilo študentov povprečne starosti 24,63 let. Vzorec je sestavljalo 160 žensk in 42 moških. Za raziskovanje smo uporabili vprašalnik, ki je bil objavljen na spletu, sestavljen iz demografskih vprašanj, krajše verzije Lestvice temeljnih značajev in krajše verzije Beckovega vprašalnika depresivnosti. Prišli smo do šestih za nas relevantnih ugotovitev: (1) oralni značaj statistično pomembno pozitivno korelira z depresivnostjo, (2) pri obsesivnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (3) pri histeričnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (4) oralni značaj ima statistično pomemben vpliv na izraženost depresivnosti, (5) obsesivni značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti, (6) histerični značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti. Ugotovitve kažejo, da ima oralni značaj pomembno povezavo in vpliv na izraženost depresivnosti, medtem ko to ne velja za obsesivni in histerični značaj, kar je skladno s teoretičnimi koncepti. Obenem se je izkazalo, da spolni stereotipi za obsesivni in histerični značaj nimajo empirične podlage, saj ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma za omenjena značaja.
Ključne besede: Oralni značaj, obsesivni značaj, histerični značaj, depresivnost, spolne razlike, spolni stereotipi.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 649; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (839,54 KB)

7.
Moški v tradicionalno ženskih poklicih - poklic zdravstvenika in diplomiranega zdravstvenika
Tanja Zupanc Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Biti moški v tradicionalnem ženskem poklicu je, po izkušnjah urada za enake možnosti, prej prednost kot ovira. Praviloma so moški v tradicionalnih ženskih poklicih uspešnejši. Eden takšnih poklicev, ki je »tipično« ženski, je nedvomno poklic medicinske sestre oziroma zdravstvenika. V zadnjih letih se je zanimanje za ta poklic med moškimi zelo povečalo, saj se prebivalstvo stara in so vedno bolj iskani poklici v negi in zdravstvu. Zahtevnost zdravstvene nege, tehnična, organizacijska znanja ter možnosti osebnostnega razvoja in profesionalnega napredovanja privlačijo moške, da se odločajo za ta poklic. Zanima jih predvsem »adrenalinsko« delo z aparati, delo v intenzivnih enotah, operacijskih sobah, reševalni službi … Povečano zanimanje med moškimi za poklic medicinske sestre je botrovalo izvedbi raziskave na to temo v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotovili, da pri odločitvi za poklice v zdravstveni negi spol ne igra odločilne vloge, prav tako moški izvajalci nege v Splošni bolnišnici Celje niso imeli prednosti pri izboru za delovno mesto. Ugotovili smo tudi, da izmensko delo negativno vpliva na družabno in družinsko življenje. Glede na to, da delajo zdravstveniki v pretežno ženskem kolektivu, niso imeli težav z vključitvijo in tudi odnos nadrejenih (večinoma žensk) je do njih korekten in profesionalen. Kljub temu da je delo medicinskih sester in zdravstvenikov fizično in psihično zelo naporno in da zahteva veliko odrekanj in požrtvovalnosti, mislimo, da je to poklic, ki te bogati in ti nudi veliko notranjega zadovoljstva, ko pomagaš bolnim in trpečim.
Ključne besede: spol, ženske, moški, spolni stereotipi, poklici, ženski poklici, zdravstvena nega, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1124; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah
Nataša Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah ter na katerih področjih oziroma pri katerih predmetih se kažejo. Preverjali smo, ali prihaja med dekleti in fanti do razkoraka med šolskimi ocenami in uspehom v razredu ter med (standardiziranimi) izpiti, kot sta matura in poklicna matura. Zanimalo nas je, ali se slovenski fantje in dekleta stereotipno odločajo pri izbiri šolskih predmetov in ali se razlike med spoloma v šolski uspešnosti s starostjo spreminjajo. Ugotavljali smo, ali socializacija (predvsem odnos s starši in njihov nadzor) in samokontrola dijakov in dijakinj vplivata na njihove izobraževalne dosežke. V teoretičnem delu smo najprej opredelili odnos in povezanost med razlikami, neenakostjo, enakostjo in enakopravnostjo. Nato smo razdelali pojem spola, razložili razlike med biološkim in družbenim spolom ter ugotavljali, kako se oblikujejo spolne vloge in kakšen pomen imajo v osebnem in družbenem življenju moških in žensk. Pojasnili smo, kako se meri šolska (ne)uspešnost in kakšne so lahko njene posledice, pri čemer smo posebno pozornost namenili šolskemu osipu, prav tako pa smo analizirali, katere programe in vrste srednješolskega izobraževanja izbirajo fantje in dekleta in ugotavljali, ali se to povezuje s študijskimi in poklicnimi izbirami. Posebno pozornost smo namenili proučevanju razlik v šolskem uspehu glede na spol v tujih in domačih študijah in mednarodnih primerjavah izobraževalnih dosežkov PISA in TIMSS. V empiričnem delu smo analizirali rezultate splošne in poklicne mature v obdobju od leta 2010 do 2015 iz baze podatkov na RIC-u. Primerjali smo ocene, ki so jih dosegli kandidati obeh matur, z ocenami v zaključnem letniku srednje šole glede na spol. Dosežke fantov in deklet smo primerjali v celoti in po posameznih predmetih, vseh obveznih in nekaterih izbirnih – tistih, ki naj bi se tradicionalno povezovali z moškimi in ženskimi področji. Prav tako smo izvedli raziskavo o tem, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah, med dijaki zaključnih letnikov srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja. Slovenski srednješolci in srednješolke se v šolski uspešnosti razlikujejo. V razredu so večinoma uspešnejša dekleta, na splošno in po posameznih predmetih, pa tudi pri izbirnih predmetih, za katere smo menili, da so predvsem fantovska izbira, so dekleta dokazala, da so velikokrat uspešnejša. Pri maturitetnih izpitih so se bolje odrezali fantje. Ugotovili smo, da so si dekleta bližje s starši, predvsem z mamo, in da jih starši tudi v večji meri nadzorujejo kot fante. Dijaki in dijakinje so zadovoljni s šolo; zadovoljni so s pridobljenim znanjem, s podajanjem znanja in z odnosom učiteljev do njih. Prav tako je naša raziskava pokazala, da so tako fantje kot dekleta motivirani za šolsko delo, da se zavedajo, da je šolanje njihova obveza in da so rezultati v razredu in na maturi odraz njihovega prizadevanja in truda.
Ključne besede: šolski uspeh, izobraževalni dosežki, razlike med spoloma, spolni stereotipi, srednješolci in srednješolke
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1238; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

9.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

10.
SPOLNI STEREOTIPI V RADIJSKIH OGLASIH NA RADIU ROGLA
Špela Bezget, 2015, magistrsko delo

Opis: Množični mediji predstavljajo velik del našega vsakdanjega življenja in tako hote ali nehote ustvarjajo določeno podobo o ženskah in moških. Magistrsko delo predstavlja rezultat opravljene analize na področju radijskih oglasov na Radiu Rogla. Predmet raziskave je področje spolnih stereotipov. Opravili smo pregled literature, na podlagi katere smo raziskali področje oglaševanja, množičnih medijev, spolnih vlog ter radia. Ugotovitve o analiziranih radijskih oglasih so pokazale, da v večini radijskih oglasov prevladujejo moški – nastopajo v več oglasih, v posameznih oglasih je uporabljenih več različnih moških glasov, večkrat preberejo slogan in podobno. Prav tako smo podali smernice za nadaljnje delo oz. predloge za širitev raziskave na druga področja (druge radijske postaje, drug oz. daljši časovni okvir ... itd.).
Ključne besede: radio, radijski oglas, Radio Rogla, spolni stereotipi
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1519; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici