| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolni stereotipi v športu : diplomsko delo
Mateja Vicman, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: sociologija, šport, spolni stereotipi, spolne vloge, socializacija, športna vzgoja, diplomska dela
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 4596; Prenosov: 916
.pdf Celotno besedilo (515,61 KB)

2.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2994; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

3.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Ključne besede: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1911; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
SPOLNI STEREOTIPI V ODDAJI BIG BROTHER SLAVNIH 2010
Marina Mlinarič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V poznih osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so ustvarjalci televizijskih programov iskali nekaj novega, nekaj razburljivega in nekaj, kar bo pritegnilo množico ljudi pred televizijskimi ekrani. Tako se je rodila resničnostna televizija, žanr, ki je sestavljen iz vseh drugih televizijskih žanrov in zato ga imenujemo hibrid. Televizija ni samo pomemben vir informacij o dogajanjih doma in po svetu, ampak gledalcu s svojo ažurnostjo in slikovitostjo daje občutek soudeleženosti v dogajanju. Poleg posredovanja informacij televizija opravlja tudi izobraževalno in zabavno funkcijo. Pomembno je poudariti še njeno socializacijsko funkcijo. Tako je televizija poleg družine, šole in vrstniških skupin pomemben dejavnik v procesu oblikovanja človeške osebnosti. Mediji nas dolgoročno učijo, kdo je v družbi večvreden in kdo manj, kakšen je splošno sprejet vzorec obnašanja do drugačnih ljudi, kot so etične in socialne manjšine, kako naj se obnašamo kot moški in ženske. V diplomski nalogi sem z analizo resničnostnega šova Big Brother slavnih opazovala prikaz spolnih stereotipov. V prvem delu je podan teoretični okvir, kjer sem povzela stereotipe in predsodke, vezane na spol, ter osnovne značilnosti resničnostnega šova. V empiričnem delu sem ugotavljala, kako in v kolikšni meri se kažejo spolni stereotipi v analiziranih oddajah resničnostnega šova.
Ključne besede: Ključne besede: spolni stereotipi, množični mediji, analiza oddaj, resničnostni šov, Big Brother.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1796; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
STEREOTIPI O REVIZORJIH V SLOVENIJI
Aleksandra Rak, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o stereotipih lahko na kratko njihovo definicijo opišemo kot posploševanje lastnosti na celotno skupino. Ne oziramo se na individualne lastnosti posameznikov, ampak vsakemu individuumu pripišemo lastnosti, ki jih nosi njegova pripadajoča skupina. Ker lahko takšno dejanje – namerno ali nenamerno – povzroči posameznikom nesrečo, je priporočljivo, da stereotipiziranja posamezniki ne vzamejo preveč osebno. Ker sem se sama odločila za študij računovodstva in revizije in imam željo v tem poklicu tudi nadaljevati svoje delo, se mi je zdelo zanimivo raziskati, kakšno mnenje imajo ljudje o revizorjih. Iz pretekle literature sem ugotovila, da so se te teme v zvezi z računovodji že dotaknili, manj pa je bilo raziskanega o revizorjih. Podatki, ki sem jih dobila, pa so bili predvsem iz tuje literature. Pri raziskavi stereotipov revizorjev v Sloveniji sem najprej pregledala že narejene raziskave po svetu. Za primerjavo sem vzela tudi že raziskane stereotipe računovodij. Ugotovila sem, da je te literature veliko več. Očitno je poklic računovodja stereotipsko še toliko bolj zanimiv in izrazit kot poklic revizorja. Obe raziskavi sta podali precej podobne rezultate. Računovodji in revizorji naj bi bili dolgočasni in umirjeni ljudje, k temu naj bi jih silil njihov stil dela, ki je prav tako monoton in vse prej kot zanimiv. Osivel, starejši, možakar v nemoderni elegantni obleki, ki se ne najde v sodobni družbi in množici, je tako predstava mnogih o računovodji in revizorjih. To sliko, ki je zrastla v očeh nepoznavalcev, se močno trudijo znebiti sodobna revizijska podjetja. Predvsem štiri velike revizijske družbe - Deloitte&Touche (D&T), Ernst&Young (E&Y), KPMG in PricewaterhaoseCoopers (PWC) – imajo misijo izločiti zastarel pogled na delo revizorjev in ga posodobiti predvsem v očeh mladih iskalcev zaposlitve. Kako jim to uspeva, sem se želela prepričati kar sama, zato sem opravila intervjuje z dvema skupinama ljudi. V prvi so bili malo večji poznavalci dela revizorja in revizorjev samih, v drugi pa popolni laiki. Z zanimanjem sem opazovala vzorec odgovorov, ki je nastajal pri moji analizi. Poznavalci so odgovarjali precej manj stereotipno, saj so govorili iz svojih osebnih izkušenj in poznanstev. Tisti, ki pa se s poklicem ne srečujejo, niti nimajo stika z revizorji, pa so odgovarjali čisto po mojih pričakovanjih – stereotipno. Tako sem dosegla vse moje cilje, preučila sem literaturo, ki se dotika moje teme, opravila sem intervjuje, analizirala dobljene rezultate in ugotovila, kateri temeljijo na resnični podlagi, kateri pa so zgolj posledica stereotipov. Rezultati so mi pomagali pri potrditvi oziroma zavrnitvi mojih hipotez. Po mojih pričakovanjih sem ugotovila, da imajo ljudje precej enotno mnenje o delu revizorjev in o njih samih. Iz izkušenj stereotipov tudi pri moji raziskavi vidimo, da se njihovo mnenje ne sklada vedno z dejanskim stanjem. Prevečkrat nastaja njihovo mnenje kot posledica preveč napihnjenih afer revizorjev, ki obstajajo v medijih ali pa kot posledica opisa izmišljenega revizijskega lika, ki igra v kakšnem filmu ali nadaljevanki.
Ključne besede: revizor, stereotipi, spolni stereotipi, stereotipi o revizorjevi osebnosti, stereotipi o revizorjevem delu
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1017; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

6.
DOJEMANJE RAZLIK MED SPOLOMA V UČNEM USPEHU PRI UČENCIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Z VIDIKA PRAVIČNOSTI
Tanja Dobnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravičnost je pojem, s katerim se ljudje srečujemo iz dneva v dan. Pravičnost posega na vsa področja našega življenja, med drugim tudi v izobraževanje in šolo. Na pravičnost v šoli vpliva več dejavnikov, eden izmed njih je lahko tudi spol. Razlike med spoloma se pojavljajo v učnem uspehu učencev, na kar lahko vplivajo tudi spolni stereotipi. V empiričnem delu predstavljamo na primerih ene osnovne in ene srednje šole raziskavo o pravičnosti v šoli, dojemanju razlik med spoloma v učnem uspehu, priljubljenih predmetih fantov in deklet, vzrokih za različen uspeh fantov in deklet in stereotipih med spoloma v izobraževalnem sistemu. Rezultati kažejo, da učenci kot pravično šolo dojemajo tisto, ki vsem omogoča enake izobraževalne možnosti. Učenci opažajo razlike med spoloma tako pri priljubljenih predmetih kot pri učnem uspehu. Pri opisu osebnostnih lastnosti za posamezni spol in vzrokih za dober učni uspeh fantov in deklet učenci razmišljajo stereotipno in v skladu z večinskim mnenjem družbe.
Ključne besede: pravičnost, razlike med spoloma, učni uspeh, spolni stereotipi
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1101; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
SPOLNI STEREOTIPI V RADIJSKIH OGLASIH NA RADIU ROGLA
Špela Bezget, 2015, magistrsko delo

Opis: Množični mediji predstavljajo velik del našega vsakdanjega življenja in tako hote ali nehote ustvarjajo določeno podobo o ženskah in moških. Magistrsko delo predstavlja rezultat opravljene analize na področju radijskih oglasov na Radiu Rogla. Predmet raziskave je področje spolnih stereotipov. Opravili smo pregled literature, na podlagi katere smo raziskali področje oglaševanja, množičnih medijev, spolnih vlog ter radia. Ugotovitve o analiziranih radijskih oglasih so pokazale, da v večini radijskih oglasov prevladujejo moški – nastopajo v več oglasih, v posameznih oglasih je uporabljenih več različnih moških glasov, večkrat preberejo slogan in podobno. Prav tako smo podali smernice za nadaljnje delo oz. predloge za širitev raziskave na druga področja (druge radijske postaje, drug oz. daljši časovni okvir ... itd.).
Ključne besede: radio, radijski oglas, Radio Rogla, spolni stereotipi
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1010; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Stereotipi v zbirkah kratkih zgodb Suzane Tratnik in Nataše Sukič
Nataša Muršec, 2015, diplomsko delo

Opis: Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta pisateljici, publicistki, prevajalki, organizatorki kulturnih dogodkov, pomembni aktivistki feminističnih in lezbičnih sekcij v tujini in na Slovenskem. Za obe avtorici je bila tako na področju literarnega ustvarjanja kot na področju družbeno-političnega in kulturnega delovanja pomembna izkušnja tujine, še bolj pa istospolna usmerjenost, kar se odraža v njunih besedilih. Avtorici sta zanimivi tudi zaradi njunega osrednjega mesta v slovenski (lezbični) literaturi (čeprav Tratnikova poudarja, da ne piše značilne lezbične literature). S svojimi deli sta prinesli novosti v slovensko književnost. Obe sta dolgoletni aktivistki lezbičnega gibanja na Slovenskem in sta sodelovali pri urejanju dela L, zbornika o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti in podati značilnosti kratkoproznih zbirk Tratnikove in Sukičeve, posebej pa me je zanimala kritika tradicionalnih stereotipov oziroma vloga stereotipov v zbirkah in odnos do spolnih stereotipov. Osrednja vprašanja v kratkih zgodbah Nataše Sukič in Suzane Tratnik niso povezana izključno z izkušnjami in družbeno nesprejemljivostjo istospolne usmerjenosti, temelj, na katerem avtorici gradita in ki ga želita približati in predstaviti bralcu, so vprašanja marginalnosti, odrinjenosti od večinske družbe, upornosti, nasprotja med »dobrim« in »slabim«. V središču pozornosti pisateljic so torej marginalne skupine posameznikov, ki ne ustrezajo normam, pravilom in merilom, ki jih je postavila večinska družba, in so zato odrinjeni na njen skrajni rob. Avtorici se zavzemata za drugačnost, posvečata se vsem vrstam marginalcev. V zbirkah srečamo literarne like, katerih družbeni spol je v nasprotju z biološkim, zaradi česar se soočajo s težavami z okoljem in, nenazadnje, s samim s seboj. To je tudi razlog njihove odrinjenosti na družbeni rob, kamor se mnogokrat skrijejo, zatečejo tudi sami, z odrinjenostjo na družbeni rob pa se pogosto niti ne obremenjujejo – vsaj navzven ne. Avtorici v besedilih razbijata stereotipe o spolu, izpostavljata etnične stereotipe, verske stereotipe ipd. in prikažeta, da lahko žrtev tudi zamenja svojo vlogo in se spremeni v rablja in obratno.
Ključne besede: Suzana Tratnik, Nataša Sukič, stereotipi, spolni stereotipi
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1004; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1018,17 KB)

9.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

10.
Moški v tradicionalno ženskih poklicih - poklic zdravstvenika in diplomiranega zdravstvenika
Tanja Zupanc Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Biti moški v tradicionalnem ženskem poklicu je, po izkušnjah urada za enake možnosti, prej prednost kot ovira. Praviloma so moški v tradicionalnih ženskih poklicih uspešnejši. Eden takšnih poklicev, ki je »tipično« ženski, je nedvomno poklic medicinske sestre oziroma zdravstvenika. V zadnjih letih se je zanimanje za ta poklic med moškimi zelo povečalo, saj se prebivalstvo stara in so vedno bolj iskani poklici v negi in zdravstvu. Zahtevnost zdravstvene nege, tehnična, organizacijska znanja ter možnosti osebnostnega razvoja in profesionalnega napredovanja privlačijo moške, da se odločajo za ta poklic. Zanima jih predvsem »adrenalinsko« delo z aparati, delo v intenzivnih enotah, operacijskih sobah, reševalni službi … Povečano zanimanje med moškimi za poklic medicinske sestre je botrovalo izvedbi raziskave na to temo v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotovili, da pri odločitvi za poklice v zdravstveni negi spol ne igra odločilne vloge, prav tako moški izvajalci nege v Splošni bolnišnici Celje niso imeli prednosti pri izboru za delovno mesto. Ugotovili smo tudi, da izmensko delo negativno vpliva na družabno in družinsko življenje. Glede na to, da delajo zdravstveniki v pretežno ženskem kolektivu, niso imeli težav z vključitvijo in tudi odnos nadrejenih (večinoma žensk) je do njih korekten in profesionalen. Kljub temu da je delo medicinskih sester in zdravstvenikov fizično in psihično zelo naporno in da zahteva veliko odrekanj in požrtvovalnosti, mislimo, da je to poklic, ki te bogati in ti nudi veliko notranjega zadovoljstva, ko pomagaš bolnim in trpečim.
Ključne besede: spol, ženske, moški, spolni stereotipi, poklici, ženski poklici, zdravstvena nega, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici