| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

2.
Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov
Maja Čuk, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki. Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Ključne besede: spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (666,75 KB)

3.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile
David Božič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Ključne besede: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 463; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Psihološko profiliranje osumljencev
Andraž Šepul, 2019, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ. V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja. V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje osumljencev, psihološke značilnosti, serijska kazniva dejanja, kriminalistične preiskave, spolni delikti
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 435; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici