1. Analiza reprezentacije enakosti spolov v risanki Čebelica Maja : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacijo enakosti spolov – ženskega in moškega glavnega lika v animirani risanki Čebelica Maja. Vzorec raziskave, ki je bil analiziran, je vključeval 78 epizod prve sezone omenjene risanke. Raziskovalni podatki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Osredotočili smo se na zastopanost likov in na to, kako sta glavna lika, Maja in Vili, predstavljena glede na različne osebnostne, vedenjske in komunikacijske lastnosti ter izražanje osnovnih čustev. Zanimalo nas je, ali so upodobitve glavnih likov na omenjenih področjih spolno stereotipne in v kolikšni meri. Največje razlike med spoloma so se pojavile v zastopanosti likov, kjer so prevladovali moški liki, in v komunikacijskih lastnostih, kjer je po pogostosti verbalnega izražanja izstopal glavni ženski lik. Rezultati so pokazali, da oba lika zastopata spolno uravnoteženost, saj poudarjata, da lahko tako moški kot ženske izražajo širok spekter osebnostnih, vedenjskih in komunikacijskih lastnosti ter čustev. Vili je bolj pogosto izkazoval tipično žensko vedenje (pasivnost, strah, dvom vase) in bil prikazan na feminiziran način. Pri liku Maje pa smo pogosteje zabeležili bolj maskulinizirane lastnosti (aktivnost, pogum, izražanje mnenja), kar pomeni, da je pogosteje izkazovala tipično moško vedenje. Obenem je glavni moški lik ohranjal nekatere značilne moške lastnosti (žaljenje, hvaljenje), glavni ženski lik pa je ohranjal nekatere značilne ženske lastnosti (ljubeznivost, tolaženje), kar je pripomoglo k razlikovanju med spoloma. Kljub temu je bila enakost spolov v risanki nakazana.
Ključne besede: spolne vloge, spolni stereotipi, risanka Čebelica Maja, maskulinost in femininost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (5,22 MB) |
2. Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2158; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. STEREOTIPI MOŠKE PODOBE V OGLAŠEVANJUMitja Okretič, 2016, diplomsko delo Opis: Gledano skozi zgodovino oglaševanja, so oglasi velikokrat snovani na podlagi različnih
stereotipov. Če izzvzamemo oglase za izdelke, namenjene moškim, lahko ugotovimo, da so
le ti v veliki večini oblikovani s pomočjo moških stereotipov. To je še posebej vidno v
televizijskih in tiskanih oglasih, kjer je mogoče ta stereotip dobro izpostaviti. Najpogostejši
moški stereotipi v oglasih pa bazirajo na osnovi moške dominance in opevanja idealnega
moškega telesa.
Ključne besede: stereotip, moški spol, spolne vloge, oglas, oglaševanje, tiskani oglasi
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 2087; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKTArjana Savarin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena.
Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi.
Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2830; Prenosov: 437
Celotno besedilo (3,23 MB) |
5. PRIPADNOST ISLAMU IN KATOLIŠTVU KOT DEJAVNIK STALIŠČ GLEDE DRUŽBENE VLOGE ŽENSKMersiha Faljić, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali (ne)pripadnost katolištvu ali islamu vpliva na stališča glede družbene vloge žensk. Pri tem avtorica izhaja iz strokovne literature različnih avtorjev (Franzmann, Jogan, Inglehart in Norris), ki navajajo, da obstaja korelacija med religijo in podrejenim položajem žensk v družbi. V okviru tega nekateri avtorji (Inglehart in Norris) ugotavljajo, da so ženske v okvirih katolištva in islama deležne podrejenega položaja, pri čemer pa je položaj žensk v pretežno katoliških družbah v primerjavi s položajem žensk v pretežno muslimanskih družbah občutno bližje idealu družbene enakosti moških in žensk. Na podlagi teh ugotovitev se je v empiričnem delu preverjalo, ali afiliati bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot neafiliati in ali muslimani bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot katoliki. Za ugotavljanje vpliva religije na vlogo žensk v družbi je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. Konkretno je, na podlagi izbranih spremenljivk, bila izvedena analiza rezultatov Svetovne raziskave vrednot, zbranih od leta 1999 do 2004. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS Statistics 17.0. Skozi empirično raziskavo sta potrjeni obe hipotezi: (1) posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, bistveno manj poudarjajo pomen specifičnih družbenih vlog za ženske v primerjavi s posamezniki, ki pripadajo islamski ali katoliški veroizpovedi; (2) pri pripadnikih islamske veroizpovedi je v primerjavi s pripadniki katoliške veroizpovedi poudarjanje specifičnih družbenih vlog za ženske bolj izraženo. Iz tega vidika je potrjeno, da ima (ne)pripadnost katolištvu ali islamu velik vpliv na stališča glede družbene vloge žensk.
Ključne besede: religija, spolne vloge, družbena vloga žensk, neenakopravnost, katolištvo, islam.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 3773; Prenosov: 467
Celotno besedilo (487,22 KB) |
6. RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVOTamara Breznik, 2009, diplomsko delo Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam.
Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 6181; Prenosov: 953
Celotno besedilo (612,03 KB) |
7. Spolne vloge v delih Virginie WoolfJanja Đaković, 2009, diplomsko delo Opis: Spolne vloge, ki so pod vplivom družbene strukture, kulture in tradicije, se nanašajo na normativna pričakovanja o obnašanju in delovanju moških in žensk. Spol in spolnost sta problematični kategoriji v delih Virginie Woolf, predhodnice feminizma. V diplomski nalogi so skozi teorije feminizma in spolov analizirane avtoričine predstave tako o vlogah moških in žensk kot o samem pojmovanju spola.
V diplomski nalogi sem prišla do zaključkov, da vloge obravnavanih likov odstopajo od tradicionalnega pojmovanja spola in spolnih vlog. Avtorica je že v svojem času izrazila danes aktualno idejo o spremenljivosti in performativnosti spola. Podoba androginega človeka vključuje v posamezniku tako moško kot žensko sfero, kar prihaja danes vedno bolj v ospredje. Posledično razkriva motiv homoerotike, ki zanjo še zdaleč ni moteča spolna praksa. Predvsem v esejih se njeno prvotno zagovarjanje enakosti razvije v upoštevanje raznolikosti, kar je še ena od osrednjih tem današnjega feminizma. Da se upre stereotipnemu oblikovanju feminine oz. maskuline spolne vloge, uvede na eni strani tako imenovano podobo hišnega angela, skozi katerega ironično prikazuje žensko ponižno ujetost v vsa hišna opravila; na drugi strani pa prikaže s svojo glavo misleče ženske, ki so moškim še kako potrebne. Razpršene identitete tako moških kot žensk, razhajanja med človeško družbeno podobo in njegovo notranjostjo lahko navsezadnje vodijo v smrt, s čimer avtorica nakaže posledice patriarhalne ideologije.
Ključne besede: Virginia Woolf, Gospa Dalloway, K svetilniku, Orlando, Lastna soba, Tri gvineje, feminizem, teorija spolov, spolne vloge.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 3389; Prenosov: 724
Celotno besedilo (564,82 KB) |
8. |
