| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenskopravne dileme prostitucije
Špela Sinič, 2020, magistrsko delo

Opis: Prisotnost prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen izboljšanje delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.
Ključne besede: prostitucija, legalizacija, zloraba prostitucije, spolna samoodločba, izkoriščanje, koristoljubnost, nadzor nad žrtvijo, ranljivost žrtve
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Odkrivanje spolnih zlorab otrok na območju policijske uprave Nova Gorica
Suzana Kranjc, 2020, diplomsko delo

Opis: Otroci so najbolj ranljiva skupina naše družbe. Za zdrav razvoj potrebujejo zaupanje, zaščito in razumevanje, ki naj bi ga otrok pridobil ravno v krogu svoje družine. Žal pa v današnjem času veliko nasilja in različnih zlorab prihaja ravno iz kroga družine. Da bi prepoznali znake, da je otrok zanemarjen, trpinčen, zlorabljen in, da bi lahko ob tem takoj ustrezno odreagirali, je potrebna strokovnost. V diplomskem delu smo se osredotočili ravno na problem prepoznavanja znakov, ravnanj in obnašanja otrok, staršev in drugih, ki nakazujejo na to, da se dogajajo spolne zlorabe. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pomen pojma spolna zloraba otrok in predstavili nekatere oblike in značilnosti spolnih zlorab otrok. Predstavljena je zakonodaja in drugi akti, ki zajemajo obrazložitev za obravnavo kaznivega dejanja Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let ter pravice in zaščito žrtev tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu diplomskega dela je predstavljen in obrazložen grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, na območju Policijske uprave Nova Gorica, za obdobje med leti 2006 do 2016. Podrobno je predstavljena vloga posameznih strokovnih služb (vrtci, šole, zdravstvo, centri za socialno delo, policija), kjer smo z opravljenimi intervjuji posameznih strokovnih delavcev ugotavljali njihovo usposobljenost za odkrivanje in prepoznavanje znakov spolno zlorabljenega otroka. Iz opravljenih intervjujev s strokovnimi uslužbenci smo ugotovili, da je strokovno znanje pomanjkljivo in bi potrebovali več usposabljanj s področja prepoznavanja znakov spolno zlorabljenih otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, otroci, policija, odkrivanje, vrtec, šola, center za socialno delo, zdravstvo
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

3.
NICHD protokol intervjuvanja otrok
Tamara Josipović, 2020, diplomsko delo

Opis: Ne zgolj odrasli, tudi otroci so pomemben faktor v procesu preiskovanja določenih kaznivih dejanj, bodisi v vlogi priče ali celo v vlogi žrtve. Njihovo pričanje že od nekdaj velja za vprašljivo, saj so tretirani kot nemočna bitja, ki poleg svojega okolja in dogodkov, ki se jim pripetijo, drugače zaznavajo in dojemajo tudi različne informacije, ki pridejo do njih. Diplomska naloga se osredotoča na spolno zlorabljene otroke, ki so po travmatičnem dogodku postavljeni pred preiskovalca, čigar naloga je zlorabo odkriti ter, kar se da iskreno in gotovo, pojasniti, kaj se je otroku zgodilo. Ker se velikokrat zgodi, da so otroci edini razpoložljivi vir informacij, je vitalnega pomena predvsem to, da preiskovalec izbere pravilen pristop, s katerim bo skušal od otroka pridobiti čim več zanesljivih in natančnih informacij. Za svoje delo mora biti ustrezno usposobljen, saj lahko le tako doseže, da ne prihaja do lažnih oziroma napačnih obtožb. Pred samim začetkom mora biti seznanjen z otrokovim razvojem, zato diplomsko delo najprej obravnava otrokovo mišljenje, govor, funkcijo spomina ter zmožnost uporabe lažnih izjav. Šele nato lahko preiskovalec preide na določeno tehniko zasliševanja, s katero poskuša pridobiti želene informacije. Obstaja več različnih tehnik opravljanja razgovora z otroki. Nekatere izmed najbolj znanih in pogosto uporabljanih so tehnika anatomskih lutk, kognitivni intervju, za obtožbe slepi intervju, pregled dotikanja, obširna forenzična ocena ter NICHD protokol, ki je v diplomskem delu tudi podrobneje opisan. Gre za tehniko, ki se v Sloveniji sicer še ne uporablja, vendar je drugod znana kot ena najbolj učinkovitih in zanesljivih metod preiskovanja. Za razliko od drugih tehnik, je ta sestavljena iz dveh faz. V prvi je glavnega pomena vzpostavitev odnosa z otrokom ter omogočanje le-temu, da se v okolju, v katerem pogovor poteka, počuti kar se da sproščeno in domače. Šele kasneje, v drugi fazi, preiskovalec pogovor napelje na domnevno zlorabo ter zastavlja bolj konkretna vprašanja. Otrokovi odgovori so zaradi odprtih in manj sugestibilnih vprašanj natančnejši ter zanesljivejši, s čimer se delež preiskanih primerov vztrajno zvišuje.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, spolna zloraba, intervju, NICHD protokol, verodostojnost izjav
Objavljeno: 25.03.2020; Ogledov: 526; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (710,42 KB)

4.
Verodostojnost obujenih spominov pri spolnih zlorabah v mladosti
Klavdija Kotnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen problem verodostojnosti obujanja spominov na spolno zlorabo v mladosti. Tema je relativno malo raziskana, saj gre za večno polemiko med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Spolna zloraba je dogodek, mimo katerega ne moremo. Je človeška prelomnica, ki pusti velike posledice skozi celo življenje, ravno zato se tako pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo ne spomni spolne zlorabe iz otroštva ter kasneje v odrasli dobi tak spomin zopet privre na plano. Še najbolj od vsega pa je vprašljivo kako verodostojni so ti spomini. O pojmu represija je pisal že Sigmund Freud, ki je trdil, da neprijetne in boleče trenutke izrinemo iz zavesti in se s tem izognemo nelagodju, kar pa ne pomeni, da jih odstranimo. Znanstvenih dokazov o potlačenih spominih do sedaj še ni, je pa veliko rečenega na to temo tako s strani zagovornikov kot nasprotnikov. Obujanje bolečih spominov je lahko dvorezni meč, saj je naš spomin tako krhek in hitro pokvarljiv, da že manjša napaka pripelje do popačenja. Na eni strani so resnični in verodostojni primeri obujenih spominov, spet na drugi strani t. i. lažni spomini, katere lahko nenamerno povzroči terapevt. Ljudje z duševnimi težavami običajno poiščejo pomoč pri raznih terapevtih, ti pa lahko s sugestivnimi vprašanji človeka še bolj zmedejo in na nek način ''vcepijo'' lažen spomin na spolno zlorabo iz otroštva, ki je tako rekoč krivec za njihove duševne težave v sedanjosti. Ravno tako je vprašljiva hipnoza, saj kolikor je dejansko uporabna, so lahko njeni učinki tudi nasprotni, kajti človek pod hipnozo je še bolj dovzeten za predloge, kakor v običajnem stanju. Nekako se večina raziskav nagiba na to, da gre pri potlačenih travmatičnih spominih bolj kot ne za supresijo, ki pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in začasno nedostopnost teh spominov o katerih žrtev ne razmišlja in ne za dejansko pozabo.
Ključne besede: diplomske naloge, spomin, spolna zloraba, potlačeni spomini, obujeni spomini, lažni spomini
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (772,47 KB)

5.
Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku
Monika Marn, 2019, magistrsko delo

Opis: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Ključne besede: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 728; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, diplomsko delo

Opis: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 416; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabe
Iztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Ključne besede: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1106; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (110,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Nekateri sociološki vidiki odnosa do posilstva v postmoderni družbi
Mateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Ključne besede: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1923; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Spolna zloraba otrok in zdravstvena nega
Rosana Turčin, 2013, diplomsko delo

Opis: Spolna zloraba otroka ni le spolni odnos z otrokom, temveč gre za mnoga dejanja, ki so za otroka neprijetna in se jim kot povsem nemočen udeleženec, ne more zoperstaviti. Spolna zloraba je veliko bolj prikrita, kot katerokoli drugo nasilje, saj otrok ne razume, kako nihče ne opazi, kaj se mu dogaja preko znakov in sporočil, ki jih oddaja. V diplomskem delu je predstavljen problem spolne zlorabe otrok pri nas in po svetu ter vloga zdravstvene nege. Za boljše razumevanje problema smo predstavili oblike in proces odkrivanja spolne zlorabe otrok, izpostavili vlogo zdravstvene nege, opisali prepoznavanje in vrste pomoči spolno zlorabljenim otrokom v Sloveniji in izpostavili zakonsko zaščito otrokovih pravic. Prav tako smo predstavili obravnavo spolno zlorabljenega otroka na Nizozemskem. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature ter virov svetovnega spleta, podrobneje predstavili tematiko spolne zlorabe otrok. Uporabljena literatura se je iskala s pomočjo podatkovne baze American Psychiatric Association, sistema Cobiss in svetovnega spleta. Glede na zastavljena raziskovalna vprašanja smo ugotovili, da spolna zloraba otrok v naši družbi še vedno velja za tabu, med tem, ko je za zaščito otrokovih pravic dobro poskrbljeno. Otroka, ki je bil spolno zlorabljen je mogoče prepoznati po najrazličnejših znakih in določenem vedenju, ki ga prej nikoli ni kazal. Vloga medicinskih sester je v okviru njihovega poklica, kjer se soočajo s spolno zlorabljenimi otroki, nepogrešljiva, prav tako pa ima izreden pomen pri pomoči do okrevanja spolno zlorabljenega otroka in njegove družine izkustvena družinska terapija, ki poteka po vzorcu Kemplerjevega inštituta na Nizozemskem.
Ključne besede: spolna zloraba otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, pomoč, obravnava
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1454; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (412,19 KB)

10.
Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Cimbola, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli, kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni zlorabi. Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni portal Rtvslo.si. V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica podala svoje mnenje.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, spolna zloraba, mediji, poročanje, novinarji, svoboda govora, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1355; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (793,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici