| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Forenzična odontologija
Lara Potrč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanja
David Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (465,40 KB)

3.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
The influence of a brand's gender identity on the digital consumers' preferences
Karmen Blažević, 2020, magistrsko delo

Opis: Škodljiva uporaba spolnih ideologij še naprej ostaja prisotna v tradicionalnih medijih, medtem ko razvoj digitalizacije spodbuja napredek globalne povezanosti med potrošniki, kar se kaže v naraščanju obveščenosti in osveščenosti glede družbenih problematik. V skladu s tem sodobne generacije digitalnih potrošnikov izražajo ofenzivna stališča do tradicionalnih reprezentacij spolov v oglaševalski industriji, kar spodbuja progresivnost v dojemanju in definiranju spola ter preusmerja pozornost na oblikovanje novih družbenih vrednot, ki zavračajo spolno kategorizacijo in predvsem poudarjajo edinstvenost vrednot in značilnosti posameznikov. Potrošniki obenem težijo k uresničevanju intelektualnega in čustvenega odnosa do določene blagovne znamke, s čimer povečujejo pomen prepričanj, vizij in poslanstev blagovnih znamk v primerjavi s kakovostjo nekega izdelka. Cilj te raziskave je preučitev obsega vpliva trendov digitalnega oglaševanja sodobnih blagovnih znamk na digitalne potrošnike južnega dela srednje Evrope. Glavni cilj tega raziskovanja je prevpraševanje obstoja korelacij pri preferencah digitalnih potrošnikov do vizualne komunikacije, glede na spolno identiteto blagovne znamke. Raziskovalni rezultati so potrdili obstoj pozitivne korelacije v smeri spolne-nevtralnosti in preferenc blagovnih znamk. Poleg tega smo na podlagi rezultatov ugotovili, da so potrošniki bolj naklonjeni spolno nevtralnim oglaševalskim pristopom modne industrije ter negovalne in lepotne industrije, vendar pa so po drugi strani bolj naklonjeni tradicionalnim spolnim pristopom v industrijah otroške mode in igračk.
Ključne besede: spol v oglaševanju, spolna nevtralnost, preferenca blagovne znamke, vizualna komunikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

6.
Vpliv spola in stopnje soljenja na kakovost pršuta
Gregor Sok, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti, kako spol prašiča in dolžina soljenja stegen vplivata na fizikalno-kemijske in teksturne lastnosti pršuta. V ta namen smo predelali stegna dvanajstih prašičev, šestih kastratov in šestih svinjk. Vse leve noge smo uporabili za krajše (10 dni), vse desne noge pa za daljše soljenje (18 dni). Vsi ostali postopki med predelavo so bili enaki. Po zaključenem zorenju smo za nadaljnje analize odvzeli vzorce dveh mišic, semimembranosus (SM) in biceps femoris (BF). Stegna kastratov so se od stegen svinjk razlikovala le v zamaščenosti, kar se je med predelavo, v fazi soljenja, odrazilo v manjši izgubi mase. Po zaključenem zorenju se stegna kastratov in svinjk niso razlikovala v kemijsko-fizikalnih lastnostih, razen v indeksu proteolize, ki je bil manjši v mišičnini kastratov, kar kaže na manj izražene proteolitične procese pri slednjih. Skladno s tem je analiza teksturnih lastnosti pokazala, da je bil po zaključku zorenja pršut iz svinjk (ugotovljeno za mišico BF), bolj mehak, manj koheziven in manj gumijast. Vpliv spola je značilno vplival na barvo mastnine in mišičnine po zaključku zorenja, in sicer je bila barva mastnine in barva obeh mišic BF in SM pri svinjkah svetlejša kot pri kastratih. Trajanje soljenja je vplivalo na vsebnost soli v pršutu, ki je bila pri krajšem soljenju značilno zmanjšana. Prav tako je krajše soljenje vplivalo na teksturne lastnosti pršuta, saj je bil pršut, ki je bil izpostavljen krajšemu soljenju mehkejši (SM in BF), mišica SM je bila tudi manj kohezivna, gumijasta in žvečljiva.
Ključne besede: pršut, spol, soljenje, kakovost
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinami
Špela Rožman, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški.
Ključne besede: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (591,47 KB)

8.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

9.
Raznolikost med spoloma v organih upravljanja v finančnih institucijah
Katja Randl, 2019, diplomsko delo

Opis: Po neuspeli uveljavitvi direktive z leta 2012, ki je zahtevala 40-% zastopanost žensk v organih odločanja največjih družb, ki kotirajo na borzi v EU, se Evropa še vedno bori s premajhno zastopanostjo ženskega spola na vodilnih položajih. Raziskali smo trenutno zastopanost žensk v organih upravljanja družb v državah članicah EU. Proučili smo razloge za nizko zastopanost žensk na vodilnih položajih ter raziskali potencialne rešitve za ustreznejšo zastopanost med obema spoloma. Osrednja tema diplomskega projekta je proučevanje opisa politike raznolikosti glede na spol v poslovnih poročilih izbranih finančnih institucij RS. Za izbrane institucije smo izbrali Abanko, d. d., Deželno banko Slovenije, d. d., Gorenjsko banko, d. d., Novo kreditno banko Maribor, d. d., Novo Ljubljansko banko, d. d., Sberbank, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Hranilnico Lon, d. d., Adriatic Slovenico, d. d., Savo, d. d., in Triglav, d. d. Proučevali smo, ali zgoraj naštete institucije izvajajo politiko raznolikosti glede na spol in ali je le-ta ustrezna zakonskim določilom, ki so zapisani v 7. točki 5. odstavka 70. člena ZGD-1. Ugotovitve smo na koncu primerjali med sabo.
Ključne besede: politika raznolikosti glede na spol, raznolikost med spoloma, neenakopravnost med spoloma, finančne institucije, organi upravljanja
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 454; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

10.
Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regiji
Aleksandra Kodba, 2019, magistrsko delo

Opis: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela. Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija. V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače.
Ključne besede: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici