| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igrač
Živa Rizmal, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Ključne besede: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Urška Perkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Forenzična odontologija
Lara Potrč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanja
David Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (465,40 KB)

6.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
The influence of a brand's gender identity on the digital consumers' preferences
Karmen Blažević, 2020, magistrsko delo

Opis: Škodljiva uporaba spolnih ideologij še naprej ostaja prisotna v tradicionalnih medijih, medtem ko razvoj digitalizacije spodbuja napredek globalne povezanosti med potrošniki, kar se kaže v naraščanju obveščenosti in osveščenosti glede družbenih problematik. V skladu s tem sodobne generacije digitalnih potrošnikov izražajo ofenzivna stališča do tradicionalnih reprezentacij spolov v oglaševalski industriji, kar spodbuja progresivnost v dojemanju in definiranju spola ter preusmerja pozornost na oblikovanje novih družbenih vrednot, ki zavračajo spolno kategorizacijo in predvsem poudarjajo edinstvenost vrednot in značilnosti posameznikov. Potrošniki obenem težijo k uresničevanju intelektualnega in čustvenega odnosa do določene blagovne znamke, s čimer povečujejo pomen prepričanj, vizij in poslanstev blagovnih znamk v primerjavi s kakovostjo nekega izdelka. Cilj te raziskave je preučitev obsega vpliva trendov digitalnega oglaševanja sodobnih blagovnih znamk na digitalne potrošnike južnega dela srednje Evrope. Glavni cilj tega raziskovanja je prevpraševanje obstoja korelacij pri preferencah digitalnih potrošnikov do vizualne komunikacije, glede na spolno identiteto blagovne znamke. Raziskovalni rezultati so potrdili obstoj pozitivne korelacije v smeri spolne-nevtralnosti in preferenc blagovnih znamk. Poleg tega smo na podlagi rezultatov ugotovili, da so potrošniki bolj naklonjeni spolno nevtralnim oglaševalskim pristopom modne industrije ter negovalne in lepotne industrije, vendar pa so po drugi strani bolj naklonjeni tradicionalnim spolnim pristopom v industrijah otroške mode in igračk.
Ključne besede: spol v oglaševanju, spolna nevtralnost, preferenca blagovne znamke, vizualna komunikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 262; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

9.
Vpliv spola in stopnje soljenja na kakovost pršuta
Gregor Sok, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti, kako spol prašiča in dolžina soljenja stegen vplivata na fizikalno-kemijske in teksturne lastnosti pršuta. V ta namen smo predelali stegna dvanajstih prašičev, šestih kastratov in šestih svinjk. Vse leve noge smo uporabili za krajše (10 dni), vse desne noge pa za daljše soljenje (18 dni). Vsi ostali postopki med predelavo so bili enaki. Po zaključenem zorenju smo za nadaljnje analize odvzeli vzorce dveh mišic, semimembranosus (SM) in biceps femoris (BF). Stegna kastratov so se od stegen svinjk razlikovala le v zamaščenosti, kar se je med predelavo, v fazi soljenja, odrazilo v manjši izgubi mase. Po zaključenem zorenju se stegna kastratov in svinjk niso razlikovala v kemijsko-fizikalnih lastnostih, razen v indeksu proteolize, ki je bil manjši v mišičnini kastratov, kar kaže na manj izražene proteolitične procese pri slednjih. Skladno s tem je analiza teksturnih lastnosti pokazala, da je bil po zaključku zorenja pršut iz svinjk (ugotovljeno za mišico BF), bolj mehak, manj koheziven in manj gumijast. Vpliv spola je značilno vplival na barvo mastnine in mišičnine po zaključku zorenja, in sicer je bila barva mastnine in barva obeh mišic BF in SM pri svinjkah svetlejša kot pri kastratih. Trajanje soljenja je vplivalo na vsebnost soli v pršutu, ki je bila pri krajšem soljenju značilno zmanjšana. Prav tako je krajše soljenje vplivalo na teksturne lastnosti pršuta, saj je bil pršut, ki je bil izpostavljen krajšemu soljenju mehkejši (SM in BF), mišica SM je bila tudi manj kohezivna, gumijasta in žvečljiva.
Ključne besede: pršut, spol, soljenje, kakovost
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinami
Špela Rožman, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški.
Ključne besede: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 401; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (591,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici