1. DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJEAleksander Denžič, 2016, magistrsko delo Opis: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo.
Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška.
Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka.
Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Ključne besede: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1491; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (2,22 MB) |
2. DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJISimona Molan, 2013, diplomsko delo Opis: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Ključne besede: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1901; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. |
4. Umeščanje logističnih središč - primer logističnega centra Phoenix, Posavje : magistrska nalogaMateja Kocbek, 2009, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrski nalogi sta opredeljena pojma logistika in logistični centri. Predstavljeni so razvoj logističnih centrov, logistični centri v Evropski uniji in kakšne bodo potrebe po logističnih centrih v prihodnosti.
V nalogi sem se osredotočila na logistični center Phoenix v Posavju. Lokacijo sem analizirala z geografskega, demografskega, gospodarskega in transportno-logističnega vidika. Prikazana je SWOT-analiza logističnega centra Phoenix v Posavju in predstavljeni Cargo Center Graz ter možnosti medsebojnega sodelovanja in delna primerjava.
V zadnjem poglavju naloge so prikazane različne možnosti izvedbe logističnega centra Phoenix, Posavje. Prikazani so možni scenariji, ki predstavljajo logistični center Phoenix z dostopom do vseh prometnih vej, z dostopom do železniških povezav, brez povezave z železnico in brez investicije v logistični center.
Ključne besede: logistika, logistični centri, Phoenix, Posavje, prometna infrastruktura, Spodnjeposavska regija
Objavljeno v DKUM: 17.08.2009; Ogledov: 4844; Prenosov: 755
Celotno besedilo (1,60 MB) |
