| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfometrična variabilnost spodnje čeljustnice pri dinarski voluharici, Dinaromys Bogdanovi, (Martino in Martino, 1922)
Vesna Germošek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analizirala starostno in geografsko variabilnost ter sekundarni spolni dimorfizem spodnje čeljustnice pri dinarski voluharici Dinaromys bogdanovi. V raziskavo sem zajela 195 osebkov iz 31-ih različnih lokalitet iz območja nekdanje Jugoslavije. Razvrstila sem jih v tri geografske regije (južno, zahodno in centralno). Uporabljala sem uni- in multivariatne analize. Na spodnjih čeljustnicah sem določila 13 oslonilnih točk. S pomočjo F-testa (enosmerna analiza variance) sem preverjala starostno variabilnost in sekundarni spolni dimorfizem. Geografsko variabilnost, ki je izražena na spodnji čeljustnici, sem dokazala s pomočjo diskriminantne analize (DFA). Rezultati enosmerne analize variance so pokazali, da so prisotne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med mladimi in odraslimi osebki. Potrdila sem tudi, da sekundarni spolni dimorfizem pri dinarski voluharici ni izražen. Geografsko variabilnost sem preverjala z enosmerno analizo variance in diskriminantno analizo. Rezultati enosmerne analize variance so pokazali, da je razlika v velikosti spodnje čeljustnice statistično značilna le med vzorci južne in centralne geografske regije. Diskriminantna analiza dokazuje, da se po obliki spodnje čeljustnice med seboj razlikujejo osebki iz južne in zahodne regije, medtem ko med osebki centralne in severne ter centralne in zahodne regije razlike niso izražene.
Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, spodnja čeljustnica, starostna variabilnost, geografska variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 1142; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
MORFOMETRIČNA ANALIZA MANDIBUL PRI RODU PODGAN, RATTUS (FISCHER, 1803)
Marko Grilanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela je bila morfometrična analiza variabilnosti leve čeljustnice pri treh vrstah podgan z različnih geografskih območij. Vir podatkov je predstavljalo 488 primerkov spodnjih čeljustnic, pridobljenih iz štirih muzejskih zbirk. Analiza je potekala na vrstah Rattus rattus (črna podgana), Rattus pyctoris (himalajska podgana) in Rattus tanezumi (orientalska podgana). Namen dela je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati geografsko variabilnost in sekundarni spolni dimorfizem znotraj vrste ter morfološko variabilnost med vrstami. Po določitvi 14 oslonilnih točk na čeljustnicah smo opravili uni- in multivariatne analize, pri čemer je analiza velikosti in oblike čeljustnic potekala ločeno. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen pri nobeni od vrst. Vrste so se med seboj razlikovale v velikosti in obliki čeljustnic. Največje čeljustnice so imeli osebki vrste R. rattus, najmanjše pa R. pyctoris. Med vrstama R. pyctoris in R. tanezumi ter R. pyctoris in R. rattus so bile odkrite signifikantne razlike v velikosti čeljustnic, medtem ko je bila razlika med vrstama R. rattus in R. tanezumi statistično naključna. Analiza geografske variabilnosti vrst je pokazala, da so bile znotraj vrst R. rattus in R. tanezumi razlike v velikosti in obliki čeljustnic signifikantne, medtem ko znotraj vrste R. pyctoris ni bilo geografske variabilnosti v velikosti in obliki. Velikost čeljustnic pri R. rattus v bližini in južneje od ekvatorja je bila manjša v primerjavi s čeljustnicami severnejših regij. Pri R. tanezumi so bile najdene razlike v velikosti čeljustnic osebkov iz otoških in celinskih regij, pri čemer so bile čeljustnice osebkov otoških regij večje od čeljustnic osebkov iz celinskih regij.
Ključne besede: Rattus rattus, Rattus pyctoris, Rattus tanezumi, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 923; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Morfometrična variabilnost spodnje čeljustnice rodov Nesokia in Bandicota
Dejan Rumež, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice bandikot rodov Nesokia in Bandicota. V analizo smo vključili 98 spodnjih čeljustnic petih različnih vrst živali, in sicer iz rodu Nesokia (Nesokia bunnii, Nesokia indica) in iz rodu Bandicota (Bandicota savilei, Bandicota indica, Bandicota bengalensis). Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, določili smo 16 oslonilnih točk ter izvedli ločeno analizo velikosti in oblike mandibul. Spolni dimorfizem v velikosti ni izražen (t test ni signifikanten p>0,05), prav tako spolni dimorfizem ni izražen v obliki (F test ni signifikanten p>0,05). Razlikovanje v velikosti med vrstami smo preverjali z F testom, ki izkazuje visoko signifikantnost F4, 93 = 237,29 p<0,0001. S posteriornim testiranjem smo preverili razlike med posameznimi pari bandikot in ugotovili, da se v velikosti ne razlikujeta para: Bandicota indica in Nesokia bunni ter para Bandicota savilei in Nesokia indica. Vrsti Bandicota indica in Nesokia bunnii sta večji od ostalih treh vrst, najmanjša pa je vrsta Bandicota bengalensis. Razlike v obliki med petimi vrstami bandikot smo preverjali z multivariatnim F testom, odvisne spremenljivke je bilo prvih 10 glavnih komponent, neodvisne spremnljivke pa je bilo pet vrst rodov Nesokia in Bandicota. Vrednost F testa je bila visoko signifikantna. Zaradi velikih odstopanj v številu živali iz posamezne vrste smo v nadaljevanju razlike preverili še s Permutacijskim testom. Pri posteriorni primerjavi so vsi pari izkazovali signifikantne razlike. Pri projekciji osebkov na prvi dve glavni komponenti vidimo dva dobro diferencirana para vrst, med katerimi se oblika morfometričnega prostora v celoti prekrivata, prvi par tvorita vrsti Bandicota indica in Bandicota savilei, drugi par pa vrsti Nesokia indica in Bandicota bengalensis, medtem ko vrsta Nesokia bunnii zaseda vmesni položaj, žal pa zaradi majhnega vzorca, samo treh živali njen položaj ni dokončen. Razlikovanje med petimi vrstami bandikot smo preverjali z diskriminantno analizo, ki išče maksimalne razlike med v naprej definiranimi skupinami. V našem primeru so to bile posamezne vrste – neodvisne spremenljivke, Prokrustove koordinate pa odvisne spremenljivke o oblikovni značilnosti mandibul. Projekcija osebkov na prvi dve diskriminantni funkciji izkazuje da sta rodova Nesokia in Bandicota razmejena vzdolž druge diskriminantne funkcije, druga diskriminantna funkcija pa prav tako deloma razdeli med vrstama Bandicota savilei in Bandicota indica.
Ključne besede: spodnja čeljustnica, Nesokia, Bandicota, geometrijska morfometrija, oslonilna točka
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Morfometrična analiza mandibul pri skakačih, rod Allactaga (Rodentia: Dipodidae)
Ivana Perhoč, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je bila morfometrična analiza spodnje čeljustnice pri treh vrstah podrodu Paralactaga iz rodu Allactaga. Podrod Paralactaga zajema tri vrste skakačev, A.williamsi, A.euphratica in izolirano populacijo A.caprimulga ter je dolgotrajni vir nesoglasja glede njihove taksonomije. Analizirali smo 365 vzorcev leve spodnje čeljustnice skakačev iz podrodu Paralactaga, iz različnih muzejskih zbirk. Naš namen je bil s pomočjo geometrijske morfometrije ugotoviti ali pri vrstah A.williamsi, A.euphratica in A.caprimulga obstajajo variabilnosti v mandibuli pri osebkih različnih spolov, preveriti medvrstno variabilnosti v mandibuli in opisati variabilnost ter poiskati morebitne razlike med geografskimi vzorci. Določili smo 15 oslonilnih točk ter pridobljene podatke uporabili v morfometrični analizi in analizi podatkov z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Iz rezultatov analiz smo ugotovili, da med osebki različnih spolov ni signifikantnih razlik v velikosti in obliki, da torej ni izražen sekundarni spolni dimorfizem. Pri preverjanju morebitnih variabilnosti v velikosti in obliki mandibule med različnimi geografskimi vzorci (OTU), smo prišli do ugotovitve, da je vrsta A.euphratica variabilna v velikosti, predvsem je odstopal vzorec iz južne Turčije. Vrsta A.williamsi tudi izkazuje geografsko variabilnost v velikosti mandibule med posameznimi vzorci, največje so živali iz vzhodne Turčije. Mandibule vrste A.williamsi so največje, med vrstama A.caprimulga in A.euphratica pa ni razlike v velikosti mandibule. V obliki se tri vrste značilno razlikujejo.
Ključne besede: Allactaga, Paralactaga, A.williamsi, A.euphratica, A.caprimulga, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, medvrstna variabilnost.
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Morfometrična analiza meljakov pri rodu Pygeretmus (Rodentia: Dipodidae)
Nastja Hočevar, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza meljakov pri treh vrstah debelorepih skakačev, rod Pygeretmus iz različnih geografskih območij iz osrednje Azije. Analiza je potekala na vrstah P. pumilio, P. platyurus in P. zhitkovi. Vir podatkov je predstavljalo 269 primerkov spodnje čeljustnice z meljaki iz dveh muzejskih zbirk. S pomočjo geometrijske morfometrije smo analizirali sekundarni spolni dimorfizem, geografsko variabilnost in morfološko variabilnost med vrstami. Na meljakih smo določili 20 oslonilnih točk, ki smo jih dalje uporabili v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen pri nobeni izmed vrst. Pri preverjanju morfološke variabilnosti smo ugotovili, da obstajajo razlike v velikosti in obliki meljakov med vrstami. Meljaki so največji pri vrsti P. zhitkovi, sledita ji P. pumilio in P. platyurus, ki po velikosti sodi v srednji velikostni razred vrste P. pumilio. V sklopu analize smo preverjali ali obstajajo variabilnosti v velikosti in obliki meljakov med različnimi geografskimi vzorci (OTU) in ugotovili, da so morfološke razlike meljakov glede na geografski izvor vrst izražene pri vsaki izmed treh vrst rodu Pygeretmus.
Ključne besede: Pygeretmus pumilio, Pygertmus platyurus, Pygeretmus zhitkovi, meljaki, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, morfološka variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 593; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Vpeljava in uporaba metode drsnih oslonilnih točk na mandibuli hrčka
Katja Stegne, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam vpeljavo in uporabo metode drsnih oslonilnih točk (semilandmarks) na spodnji čeljustnici hrčka. Analizirala sem enaindevetdeset (91) vzorcev spodnje čeljustnice hrčkov iz muzeja Senckenberg Research Institute and Natural History Museum Frankfurt am Main, Nemčija (SMF). Namen je bil s pomočjo geometrijske morfometrije uvesti rutino in kasneje uporabo metode drsnih oslonilnih točk za izvajanje meritev. V nadaljevanju sem transformirane podatke vpeljala v statistično analizo, s katero sem demonstrirala možnost nadaljnje uporabe. Določila sem trideset (30) oslonilnih točk, od tega pet (5) tako imenovanih »landmarks« in petindvajset »semilandmarks«. Pridobljene podatke sem uporabila v morfometrični analizi in analizi podatkov z uni- ter multivariatnimi statističnimi metodami. Prvi dve glavni komponenti, ki opisujeta obliko mandibule, sem vključila v analizo sekundarnega spolnega dimorfizma. Iz rezultatov analiz sem ugotovila, da se morfoprostora samcev in samic v celoti prekrivata. To pomeni, da je oblika mandibul pri samcih in samicah enaka. Predstavila sem deleže variabilnosti samo za prvih deset glavnih komponent (10 PC), ki je skupaj razložilo 94,3 % variabilnosti v obliki mandibul. Na krivulji ventralne strani telesa mandibule sem prepoznala tri smeri krivljenja, kjer se področja alveole sekalca dvigajo navzgor, isto usmeritev dviganja navzgor izkazuje področje kotnega podaljška, osrednji del telesa mandibule pa se spušča navzdol.
Ključne besede: navadni hrček, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, drsne oslonilne točke.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Geografska variabilnost mandibule črne podgane, Rattus rattus (Linnaeus, 1758)
Maja Hozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila analiza geografske variabilnosti črne podgane, Rattus rattus. Analiza je obsegala 206 mandibul pridobljenih iz treh muzejskih zbirk, Naturhistorisches Museum Wien, Univerze Krakow in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Namen mojega dela je bil, da s pomočjo geometrijske morfometrije analiziram geografsko variabilnost med trinajstimi geografskimi vzorci in sekundarni spolni dimorfizem znotraj vrste. Najprej sem določila štirinajst oslonilnih točk na čeljustnicah, nato pa sem opravila uni- in multivariatne analize, pri čemer je analiza velikosti in oblike čeljustnic potekala ločeno. Ugotovila sem, da sekundarni spolni dimorfizem ni izražen niti v velikosti, niti v obliki mandibule. Ugotovila sem tudi, da so prisotne razlike v velikosti in obliki mandibule pri črnih podganah iz različnih geografskih območij. Oblika mandibule podgan, ki živijo v centralni Afriki se razlikuje od oblike podgan, ki živijo v Evropi. Razlike v obliki mandibule so najbolj vidne na konici kavljastega podaljška ter na konici angularnega izrastka. Razlike v velikosti so najbolj izražene med osebki iz Cipra in osebki iz južne Afrike. Osebki iz Cipra imajo največje, osebki iz južne Afrike pa najmanjše mandibule.
Ključne besede: Rattus rattus, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 464; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Morfometrična analiza mandibul velikega voluharja, Arvicola terrestris (Linnaeus, 1758)
Nuša Nezman, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je bila morfometrična analiza variabilnosti mandibule pri velikem voluharju, Arvicoli terrestris (Linnaeus, 1758). Raziskovani material je zajemal 597 osebkov z različnih geografskih območij: iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Španije, Švice, s Češke, Madžarske in Slovaške. Material izvira iz različnih muzejskih zbirk. Zaradi izredne ekološke plastičnosti velikega voluharja, največje evropske voluharice, prihaja med populacijami do izrazite variabilnosti v telesni velikosti in obliki. Namen dela je bil s pomočjo geometrijske morfometrije odkriti, ali obstajajo razlike v velikosti in obliki spodnje čeljustnice (mandibule) med živalmi z različnih geografskih območij, in oceniti razlike med spoloma. Po določitvi 13 oslonilnih točk na mandibulah smo opravili uni- in multivariatne analize. Preverjanje morebitnih razlik v velikosti in obliki je potekalo ločeno. Pri preverjanju sekundarnega spolnega dimorfizma smo ugotovili, da ne prihaja do razlik med spoloma, zato smo v nadaljevanju raziskave oba spola obravnavali skupaj. V nadaljevanju smo pri preverjanju geografske variabilnosti v velikosti mandibul znotraj vrste Arvicola terrestris prepoznali tri velikostne razrede. V najmanjši razred so se uvrščale mandibule vseh osebkov iz Avstrije in večine osebkov iz Švice, največje mandibule pa so imeli osebki, ulovljeni na območju Bolgarije, Madžarske in Nemčije. Izstopal je material iz Španije, ki je zajemal devet osebkov vrste Arvicola sapidus. Tudi pri preverjanju geografske variabilnosti v obliki smo opazili razlike. Te smo zaznali tako na sprednjem predelu z meljaki kot tudi na veji mandibule s tremi odrastki. Celotna mandibula postaja krajša in kompaktnejša. Pri analizi kopičenja na osnovi oblike smo prepoznali sedem skupin, ki so bile geografsko ustrezne.
Ključne besede: veliki voluhar, Arvicola terrestris, spodnja čeljustnica, mandibula, oslonilna točka, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici