| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA
Lidija Slapnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Ključne besede: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2661; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih
Urška Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3892; Prenosov: 583
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
METODA BRANJA IN MOTIVACIJA ZA BRANJE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Eva Gregorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča za spodbujanje bralne motivacije. Za učinkovito bralno motivacijo je ključen odrasli, ki je strokovno usposobljen ter hkrati tudi sam rad bere. Branju je potrebno posvečati veliko pozornosti, saj prispeva k razvijanju bralne kulture. Učenci se branja naučijo v nižjih razredih osnovne šole, kasneje ga razvijajo in nadgrajujejo, pri tem pa je pomembno sodelovanje učencev in tudi staršev. Motivacija za branje strmo pade na prehodu z razrednega na predmetni pouk, vse več učencev pa ima tudi odklonilen odnos do branja. Učitelji si prizadevajo učence bralno usposobiti, a je na koncu šolanja še vedno veliko učencev s slabimi bralnimi zmožnostmi. V diplomskem delu je v ospredju spodbujanje motivacije za branje v tretjem triletju osnovne šole. Empirični del zajema študijo primera, s katero je prikazan pogled učencev na branje, na književnost, obiskovanje knjižnic, preživljanje prostega časa, kar so ključni dejavniki, ki vplivajo na bralno motivacijo. Predpostavljeno je, da učitelji v vseh razredih s širšimi seznami kanonske literature učencem omogočajo izbiro knjig za domače branje, s čimer bi spodbudili motivacijo za branje. Poleg deskriptivne metode so v diplomskem delu uporabljene tudi komparativna, analitična, sintetična ter interpretativna metoda. Na podlagi študije primera je ugotovljeno, da se učitelji trudijo, da bi bralno motivacijo izboljšali, vendar prevladujejo dejavniki, ki jim to onemogočajo.
Ključne besede: Bralna motivacija, branje, bralni interesi, spodbujanje branja, modeli bralca, bralna pismenost, učenec, učitelj, knjižnica.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1249; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

4.
GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJA
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes. V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

5.
SERIJA SLIKANIC LUCY COUSINS O MIŠKI MINKI
Barbika Zupanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na zbirko slikanic Lucy Cousins o miški Minki. Cilj diplomskega dela je predstavitev zbirke slikanic o miški Minki in kako spodbujati branje v vrtcu ter razvijati otrokovo veselje in zanimanje po samostojnem prebiranju slikanic. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem je zapisana definicija slikanice, vloga vzgojiteljev in staršev pri prebiranju pravljic/slikanic ter kratek življenjepis avtorice Lucy Cousins. V praktičnem delu diplomskega dela so zapisane analize posameznih slikanic glede na besedilo in ilustracije. Te slikanice so: Minka pozna barve, Minka v avtobusu, Lahko noč, Minka, Minka peče piškote, Vse najboljše Minka, Minka gre na zabavo v maskah, Minka na kmetiji, Minka v kopalnici in Minka se kopa. Sledi analiza devetih slikanic, ki so bile predstavljene otrokom, in zabeležen je njihov odziv. Zapisali pa smo tudi analizo risanke, ki smo jo gledali v vrtcu.
Ključne besede: – serija slikanic o miški Minki, – Lucy Cousins, – predšolska vzgoja, – spodbujanje branja v vrtcu, – spoznavanje različnih tematik.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 725; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 295; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici