| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
LIKOVNA USTVARJALNOST MED BODOČIMI UČITELJI RAZREDNEGA POUKA
Urška Rogina Gornik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo skušali čim natančneje opredeliti pojem ustvarjalnosti in njene vidike, nato pa smo ugotavljali, kako jo lahko razvijamo in zaviramo. Veliko pozornosti smo namenili ustvarjalnosti v šoli in pregledu obstoječih raziskav na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo obstoječega stanja nivoja likovno-ustvarjalnih sposobnosti in likovne apreciacije med študenti razrednega pouka zadnjega letnika dodiplomskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, hkrati pa smo preučili še povezanost posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Za inštrument smo uporabili preverjen test LV1, s katerim smo spremljali vseh šest dejavnikov likovne ustvarjalnosti in dele likovne apreciacije. Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Dodali smo tudi vzorčne primere pridobljenih rešitev. Analiza rezultatov je pokazala, da imajo študentje skupno nizek nivo likovne ustvarjalnosti. Nekoliko boljši dosežki so sicer pri likovnih dejavnikih, ki likovno ustvarjalnost omogočajo. Med dejavniki likovne ustvarjalnosti so najvišji dosežki pri likovnem dejavniku fluentnost, najslabši pa pri komplementarnem dejavniku fleksibilnost. Zaradi slabih dosežkov pri testu nismo mogli potrditi hipotez, ki se nanašajo na korelacije med posameznimi dejavniki likovne ustvarjalnosti. V drugem delu testa, ki je bil namenjen spremljanju likovne apreciacije, so bili študentje uspešnejši kot v prvem delu. Zelo dobro so rešili naloge, ki so se nanašale na percepcijo, malo manj uspešni so bili pri tistih, ki se nanašajo na recepcijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalnost bodočih učiteljev, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje in zaviranje ustvarjalnosti, likovna apreciacija.
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Kreativnost v timu
Maja Vekuš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba skupinskega dela se je zadnja desetletja v vseh organizacijah povečala. Delovne in projektne skupine se pogosto uporabljajo za ustvarjanje in za izvajanje novih idej. To je lahko posledica domneve, da skupina ljudi lahko ustvari nekaj, kar presega tisto, kar bi lahko izdelal vsak posameznik. Raznolikost med člani tima lahko pomaga pri kreativnosti med člani tima. Uspešno vodstvo se opira na sposobnost posameznika, da se učinkovito odzove na spremembe in je kreativen. Ustvarjalnost oziroma kreativnost je dejanje spreminjanja novih in domiselnih idej v resničnost. Da bi bili zaposleni in člani tima ustvarjalni, morajo biti voditelji sposobni stvari videti na nove načine ali z druge perspektive. Med drugim morajo biti sposobni ustvarjati nove možnosti ali nove alternative. Ustvarjalnost omogoča, da na prvi pogled nerešljive situacije rešijo na drugačen in hitrejši način. Vodje timov ne morejo imeti vseh odgovor na dano situacijo prav tako ne morejo imeti samo enega člana tima od katerega se pričakuje, da ima znanja iz vseh področij. Ravno to je razlog za oblikovanje tima, kjer ima vsak posamezen član znanje in določenega področja ali iz več področij, vodja pa je ta, ki znanja med seboj koordinira in uporablja, da iskanje kreativnih idej, ki so v konkurenčno prednost podjetja. Cilj diplomskega projekta ugotoviti bistvene razlike med skupino in timom, ker podrobno predstaviti značilnosti tima. Raziskati katere stile vodenja se poslužujejo vodje, kako se motivira ter kako postane tim uspešen. Največje zanimanje se je pojavijo na področju kreativnosti, kar je tudi bil odločilen razlog, da smo se odločili raziskati in definirati pojem kreativnosti ter kateri dejavniki vplivajo na kreativnosti v timu. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo prestavili izhodišča za timsko delo, prav tako smo primerjali značilnosti skupine in tima. Da lahko skupino ljudi sploh imenujemo tim mora ometi tim določene značilnosti in sestavine, ki se nanašajo le na tim. Pomembno vlogo pri tem ima vodenje, ki je ključnega pomena za uspešen tim. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki je tesno povezan z vodenjem, je prav tako dejavnik motiviranja, ki članom tima pomeni glavni razlog, da prispevajo svoj del timu. Bodisi je to dejavnik motiviranja plača, bodisi napredovanje na delovnem mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev raziskali in analizirali kreativnost v timu v različnih slovenskih podjetjih. Z analizo podatkov smo ugotovili kakšna je kreativnost v timih v slovenskih podjetjih. Eden izmed poglavitnih razlogov nas je zanimal zakaj podjetja sploh ustvarijo time ter kako spremljajo kreativnosti in uspešnost le teh.
Ključne besede: kreativnost, tim, sodelovanje, spodbujanje kreativnosti, motiviranje in preučevanje kreativnosti
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (474,23 KB)

4.
Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v kontekstu pravil Evropske unije o državnih pomočeh
Mihael Javornik Leskovar, 2019, magistrsko delo

Opis: Varstvo okolja sodi med najbolj aktualne problemske sklope, kar je opazno tudi na pravnem področju, kjer se okoljska vprašanja odpirajo v okviru različnih pravnih panog. V tej magistrski nalogi je poudarek na spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v kontekstu pravil Evropske unije o državnih pomočeh. Pravila EU o državnih pomočeh, ki jih najdemo v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), so praktično enaka tistim, ki so bila del Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, vendar to ne pomeni, da na tem področju ni bilo sprememb. Upoštevati je namreč treba relativno odprtost določb Pogodb, ki omogočajo različne razlage, prav tako pa tudi zakonodajne in druge akte Evropske unije. Ker je varstvo okolja in s tem povezano obvladovanje izpustov toplogrednih plinov sčasoma pridobilo na pomenu in so bila v ta namen sprejeta številna pravila, nazadnje t. i. četrti energetski sveženj Čista energija za vse Evropejce, se je to odrazilo tudi na razlagi in uporabi pravil o državnih pomočeh. V tej magistrski nalogi so predstavljeni nekateri vidiki prepletanja pravil EU o energetiki, varstvu okolja in državnih pomočeh. Glede na prej omenjeno dinamiko na obravnavanih področjih je v ospredju vprašanje predvidljivosti veljavnega pravnega okvira. Najprej so na kratko predstavljeni glavni razvojni mejniki, nato pa sledi predstavitev sedaj veljavnega okvira, ki ureja spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in meje spodbud. V zvezi s slednjim je poudarek na omejitvah, ki jih določajo pravila EU o državnih pomočeh, pri tem pa je poudarek na vprašanju obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1). PDEU ter na vprašanju pogojev za izjemno združljivost državne pomoči z notranjim trgom. V ta namen so obravnavani relevantni predpisi, sodna praksa in mehko pravo ter pravna teorija.
Ključne besede: pravo EU, državne pomoči, 107. člen PDEU, združljivost z notranjim trgom, spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 324; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

6.
Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju
Lea Harih, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja. Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 365; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

7.
Pomen vzpodbujanja samostojnosti pri predšolskem otroku s strani odraslega
Maja Jovanić, 2019, diplomsko delo

Opis: Samostojnost otroka je dejavnost, pri kateri moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Otrok se mora počutiti varno, kar je tudi osnovna potreba pri spodbujanju otrok k samostojnosti. Starši in ostali odrasli v otrokovem življenju se velikokrat ne zavedajo, da velikokrat s tem, da otroku pomagajo, storijo več škode kot koristi. Otrok sam pokaže, kdaj je pripravljen nekaj storiti sam. Odrasli imamo pomembno vlogo, v kateri moramo oceniti, kdaj je otrok dovolj star in sposoben, da nekaj stori sam. Takrat moramo odrasli to dopustiti in otroka spodbujati, nikakor pa tega ne naredimo namesto njega. V raziskavi želimo ugotoviti kakšne vrste odnosa imajo starši in vzgojitelji pri spodbujanju otrok k samostojnosti. . Namen naše raziskave je bilo raziskati kako starši in vzgojitelji dopuščajo otrokom samostojnost, ali jih pri tem spodbujajo ter razlike v samostojnosti glede na spol in starost otrok. Naš raziskovalni vzorec je vključeval 98 otrok, starih od 3 pa do 7 leta, v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili, da deklice pričnejo prej uporabljati pribor kot dečki, da slednji potrebujejo tudi več spodbujanja pri obisku stranišča ter pospravljanju miz. Naša raziskava je prav tako pokazala, da deklice hitreje postanejo samostojne pri dejavnostih, le od odraslih je odvisno koliko samostojnosti jim pustimo.
Ključne besede: samostojnost otroka, spodbujanje otroka, starši in vzgojitelji
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 413; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 1226; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (394,83 KB)

9.
Korporativna integriteta
Petra Puklavec, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je prišlo do bistveno večjih prizadevanj politikov za pripravo zakonov za preprečevanje korupcije znotraj podjetij. V sklopu dela uvodoma opredelimo področje poslovne etike, vprašanja, s katerimi se etika ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, in potrebe po formalnih in etičnih standardih, saj brez njih noben etičen program ne more biti učinkovit. S pomočjo etike lahko stopnjo problema v podjetju ocenimo že pred ukrepanjem. V današnjem času obstaja potreba po večji odgovornosti nadrejenih, podjetja morajo delati v dobro strank, javnost mora zaupati ne samo izdelkom, temveč tudi podjetju, podjetje mora biti odgovorno za okolje itd. V osrednjem delu magistrskega dela opredelimo pomene in primere vpeljave integritete v podjetje: kaj integriteta v praksi pomeni za današnjo družbo in gospodarstvo, kako uspešno upravljati integriteto in kaj se zgodi, če pride do kršitev. Predstavimo okvir, ki ga je v svojih smernicah za kulturo integritete predstavil zavarovalni inštitut Chartered v Angliji in je namenjen spodbujanju integritete. Izpostavimo pomembnost »tona z vrha« in kulture integritete, ki mora temeljiti na vrednotah. S pomočjo študije, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pregledamo smernice za ustvarjanje funkcije integritete in tveganja, ki vplivajo na integriteto podjetij. Preučimo razloge za pomanjkanje integritete nadrejenih, razloge, zaradi katerih zaposleni ne želijo ali si ne upajo poročati o neetičnem ravnanju in vlogo žvižgačev, pri čemer izpostavimo primere žvižgaštva v Sloveniji. Preverimo tudi stanje korporativne integritete v Sloveniji, proces vpeljevanja korporativne integritete in Slovenske smernice korporativne integritete. Izpostavimo kodekse in procese izvajanja korporativne integritete v Sloveniji. V empiričnem delu s pomočjo poslovnih poročil podjetij Petrol, PwC in Luka Koper, ki so podpisniki smernic slovenske korporativne integritete na podlagi študije primerov analiziramo vpliv integritete na zaposlene, podjetje in družbo. Izpostavimo skupino Petrol, ki na podlagi pridobljenih informacij resnično živi integriteto.
Ključne besede: korporativna integriteta, poslovna etika, integriteta v praksi, spodbujanje integritete, Slovenske smernice korporativne integritete, žvižgači
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 503; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Povezava genov odgovornih za delovanje hormonov in hormonskih receptorjev, z odzivom na hormonsko uravnavanje folikulogeneze
Maruška Čuš, 2019, doktorska disertacija

Opis: Cilj študije je bil raziskati, ali so posamezni polimorfizmi (SNP) v izbranih genih, ki so odgovorni za hormonsko uravnavanje folikulogeneze, povezani z odzivom na nadzorovano prekomerno spodbujanje ovulacije in kliničnimi značilnostmi žensk, vključenih v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). V raziskavo smo vključili šestdeset preiskovank, ki so bile vključene v postopek zdravljenja neplodnosti s postopkoma IVF (zunajtelesna oploditev) ter ICSI (neposredni vnos semenčice v citoplazmo jajčne celice). Pred postopkom OBMP smo preiskovankam določili serumske vrednosti hormonov FSH, LH in AMH. Kri za določitev vrednosti serumskega LH in FSH je bila odvzeta drugi oziroma tretji dan menstruacijskega ciklusa. Vrednosti E2 smo določali na dan aplikacije hCG. Preiskovanke smo razvrstili v tri skupine glede na odziv hormonskega spodbujanja ovulacije; slabo odzivne (glede na bolonjska merila), normalno odzivne (≤ 15 jajčnih celic) in prekomerno odzivne preiskovanke (> 15 jajčnih celic). Gensko izražanje smo izmerili genom FSHR, AMH, LHCGR, AR in BMP6. Genotipizacijo smo izvedli za polimorfizme rs10407022 v genu AMH; rs1394205 in rs6166 v genu FSHR; rs3741664 v genu AMH in rs2234693 v genu ESR1. Bazalni FSH (bFSH), estradiol (E2) in anti-Müllerjev hormon (AMH) so bili izmerjeni z encimsko povezanim imunosorbentnim testom (ELISA). Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs1394205 so imele značilno nižjo raven AMH (P = 0,016) in so tako zahtevale višji odmerek rFSH v jajčni celici v primerjavi s preiskovankami z AA- ali AG-genotipom (P = 0,036). Ugotovili smo tudi večjo pogostnost genotipa GG rs1394205 pri preiskovankah s slabim odzivom (76,5 %) v primerjavi s tistimi, ki so se odzvale prekomerno (37,5 %; P = 0,002). Preiskovanke z genotipom AA polimorfizma rs6166 so imele višjo raven izmerjenega bFSH v primerjavi s tistimi z genotipi AG ali GG (P = 0,043). Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs3741664 so potrebovale višji odmerek rFSH v primerjavi s preiskovankami, ki so imele genotip AA ali AG (P = 0,028). Genotip GG polimorfizma rs1394205 je povezan z napovedano vrednostjo za slabo odzivnost jajčnikov na KOH. Pacientke s tem genotipom potrebujejo višje odmerke rFSH za indukcijo ovulacije.
Ključne besede: hormonsko spodbujanje ovulacije, polimorfizem posameznega nukleotida, FSHR, AMHR, genotipizacija
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 789; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici