| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbudno domače okolje za učenje in utrjevanje tujega jezika : magistrsko delo
Tanja Brodarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati v kolikšni meri imajo slovenski osnovnošolci spodbudno in nespodbudno domače okolje za učenje in utrjevanje angleščine kot tujega jezika ter kaj vpliva na samo vključevanje staršev v dotični proces. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili pomen in razširjenost angleščine v svetu, nadalje pa smo predstavili vlogo angleščine v slovenskem izobraževalnem prostoru. Predstavili smo tudi značilnosti spodbudnega in nespodbudnega domačega okolja za učenje angleščine kot tujega jezika ter kaj vpliva na njegovo oblikovanje. Teoretični del smo zaključili z navedbo aktivnosti za učenje in utrjevanje angleščine kot tujega jezika. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali potrebne podatke na vzorcu 146 staršev slovenskih osnovnošolcev. Zanimale so nas razlike v odgovorih staršev glede na starost, socialno-ekonomski status, lastno uporabo angleščine pri zaposlitvi in vzgojno-izobraževalno obdobje otroka. Rezultati kažejo, da se starši zavedajo pomena znanja angleščine kot tujega jezika in uvedbe raznolikih učnih aktivnosti v domače okolje. Med starši obstajajo statistično značilne razlike pri lastni usposobljenosti na področju angleškega jezika glede na socialno-ekonomski status in lastno uporabo angleščine. Razlike so pojavijo tudi pri pogostosti in načinih spodbujanja učenja in utrjevanja angleščine v domačem okolju glede na socialno-ekonomski status, lastno uporabo angleščine ter vzgojno-izobraževalno obdobje otroka. Rezultati so pokazali, da se starši strinjajo, da je domače okolje izjemnega pomena za podporo otrokovega učnega procesa angleščine.
Ključne besede: tuj jezik, angleščina, domače okolje, starši, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

2.
Gledališke igre za najmlajše : diplomsko delo
Tina Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature predstavljen pomen gledališča in gledaliških dejavnosti oziroma iger za otroke v prvem starostnem obdobju. Gre za čas, ko je njihov govor še v fazi razvijanja. Pomembno je spodbudno okolje, da otroku pustimo čas in prostor za samostojno učenje in raziskovanje. Z izvajanjem gledaliških dejavnosti pripomoremo k zaznavanju na vseh čutnih ravneh. Pomembna je vloga vzgojitelja, da zna z otroki vzpostaviti pravilno komunikacijo in izbere igro, s katero zna ustvariti prijetno vzdušje. Le tako otroci z veseljem in zanimanjem sodelujejo ter se hkrati učijo biti strpni drug do drugega. Razvijajo tudi svojo ustvarjalnost in domišljijo, z obvladovanjem gibanja pa gradijo svojo samopodobo.
Ključne besede: gledališče, otrok, predšolska vzgoja, gledališke igre, spodbudno okolje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok
Kaja Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen kakovostne izobrazbe, ki je temelj vzgoje v sodobni družbi, opredelili smo značilnosti učnega okolja ter dali večji poudarek spodbudnemu učnemu okolju. Nekaj besed smo nato namenili tudi moralnemu razvoju predšolskih otrok, kjer smo opredelili teorije moralnega razvoja, vpliv negativnih in pozitivnih odzivov odraslih oseb na moralni razvoj, opredelili smo tudi vpliv vzgoje in vrstnikov na ponotranjanje pravil ter njihov splošen vpliv na moralni razvoj. V empiričnem delu smo raziskali mnenje strokovnih delavcev o vplivu spodbudnega učnega okolja na kriterije kakovosti in otrokov celostni razvoj, razvitost komponent moralnega razvoja v predšolskem obdobju, pogostost vključevanja dejavnosti s področja moralnega razvoja tako v načrtovane dejavnosti kot tudi v dnevno rutino. Zanimalo nas je še mnenje strokovnih delavcev o razvitosti prosocialnega vedenja v predšolskem obdobju ter kako anketirani reagirajo ob moralno nezaželenem obnašanju otroka. Na koncu nas je zanimalo mnenje o vplivu nekaterih dejavnikov na oblikovanje otrokovega moralnega vrednotenja in presojanja.
Ključne besede: kakovostna izobrazba, moralni razvoj, predšolski otrok, spodbudno učno okolje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Strategija Univerze v Mariboru 2021-2030
2021

Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 317; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

5.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Ključne besede: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (544,03 KB)

6.
Pogled izvajalcev dodatne strokovne pomoči na izvajanje prilagoditev pri pouku
Manuela Copot Oblak, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola kot prostor, ki poleg družine igra zelo pomembno vlogo v razvoju otroka, lahko deluje kot korektiv ali varovalno okolje, ki otroku omogoča, da razvije potrebno odpornost. Osrednji fokus magistrske naloge so prilagoditve, ki jih izvajajo učitelji pri pouku. Zanimalo nas je, kako izvajanje prilagoditev pri pouku vidijo izvajalci dodatne strokovne pomoči, saj so izvajalci tisti, ki so najbolj pogosto vpeti v načrtovanje prilagoditev in individualiziranih načrtov ter so strokovno podkovani za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, inkluzija, spodbudno učno okolje, prilagoditve pri pouku
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 620; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, magistrsko delo

Opis: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Ključne besede: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 671; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1758; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
BRALNA PISMENOST ROMOV V MATERNEM IN SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU
Sonja Gjerkeš Ščančar, 2016, magistrsko delo

Opis: Branje je dejavnost, ki se je učenci večinoma veselijo. Dobro usvojena bralna tehnika je potrebna za bralno razumevanje. Bralna pismenost je ključni dejavnik učne uspešnosti. Učna uspešnost posameznika določa in omogoča višjo izobrazbo, boljši socialni položaj in večje zaposlitvene možnosti. Otroci, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja se že od svojega otroštva naprej spoprijemajo z manj spodbudnimi okoliščinami, ki jim onemogočajo boljše pogoje za napredovanje. V to skupino sodijo tudi Romi, ki v večinoma prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. V družinah je visoka brezposelnost in njihov uspeh je odvisen od kvalitetnega dela v šoli. V magistrskem delu smo preverjali bralno pismenost romskih učencev v njihovem maternem jeziku, ki se ga učijo od rojstva naprej in je v domačem okolju jezik sporazumevanja ter učnem jeziku slovenščini. Raziskava bralne pismenosti je bila narejena v Prekmurju na vzorcu romskih učencev, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali 3. razred osnovne šole.
Ključne besede: bralne sposobnosti, bralna pismenost, razumevanje prebranega, Romi, učne težave, manj spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

10.
ISKANJE IDEALNIH INDIVIDUALNIH POGOJEV ZA UČENJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Goran Obradović, 2012, diplomsko delo

Opis: Učenje nas spremlja vse življenje. Za uspešno učenje v času pridobivanja formalne izobrazbe je pomembno usvajanje delovnih navad že v predšolskem obdobju. Posameznik glede na to, kaj lahko črpa iz okolja, kasneje razvije sebi lastne učne navade. Da bi dosegli idealne individualne pogoje za učenje, se je najprej treba naučiti, kako se učiti. S poznavanjem učnih metod in tehnik je prvi korak že narejen, nadalje je posamezniku treba določiti primerne cilje, ki naj bi jih dosegel, kar se odraža v učnem uspehu. Cilji naj bi bili zastavljeni premišljeno, v sodelovanju učenca s starši in učitelji. Problem, ki ga opažamo, je ta, da se danes vse manj staršev vključuje v otrokovo izobraževanje oz. le-tega spremlja samo preko pridobljenih ocen, premalo časa pa namenijo spremljanju načinu doseganja uspeha. Učencu mora nekdo pomagati poiskati pogoje za učenje – primerne metode učenja, pravo motivacijo, primeren prostor in čas učenja ter dovolj veliko spodbudo iz okolja. Prav urejene družinske razmere olajšajo učenčevo delo, ker se lahko posveti le doseganju ciljev, ne pa tudi reševanju družinskih težav. Starši si morajo vzeti čas za otroka in za vso družino, hkrati morajo znati slabo voljo izraziti v okolju, ki je izvor za takšno razpoloženje – če ni kriv otrok, naj ne bo deležen nepotrebne kritike. Družina lahko veliko naredi tudi z zgledom. Učenec, ki bo že od nekdaj vajen obiskov v knjižnici in poseganja po literaturi, bo prej razvil potrebo po radovednosti in učenju: tako bo dosegal tudi boljše učne rezultate. Prav ti so postali osnovna motivacija za učenje, ki pa ga učenci dojemajo kot nujno zlo in ne kot način za odkrivanje nečesa novega. Iskanja pogojev za učenje smo se lotili s predstavitvijo temeljnih dognanj raziskovalcev s tega področja in z raziskavo tega v praksi. O učnih navadah smo spraševali učence in dijake, enega izmed razredov pa smo postavili še v drugačno okolje in pripravili posebno učno uro, ki jo je nato izvedla učiteljica, ki tudi sicer poučuje ta razred. S tem smo želeli preveriti, ali je tovrstni način pridobivanja znanja za učence privlačnejši in kako deluje na usvajanje znanja med poukom. Da smo dobili celoten vpogled v učenje, smo za sodelovanje prosili še učitelje in strokovne sodelavce šole, ki so nam preko svojih dolgoletnih izkušenj v šolstvu razširili pogled z druge strani katedra.
Ključne besede: učenje, učne navade, pogoji za učenje, spodbudno okolje, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 1471; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (872,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici