1. Stališča odjemalcev do nakupovanja na dan črnega petka, njihovo impulzivno nakupovanje ter poslediceBrina Slekovec, 2025, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrskega dela smo obravnavali nakupno vedenje odjemalcev v kontekstu nakupovalnega dogodka črni petek ter se pri tem osredotočali na stališča odjemalcev do nakupovanja v okviru prodajnih aktivnosti, na pojav impulzivnega nakupovanja ter na okoljsko ozaveščenost v času prodajnih kampanj. Izhodišče raziskave predstavlja aktualna problematika množičnega potrošništva in vprašanje, v kolikšni meri marketinški vplivi, demografske značilnosti ter okoljska vprašanja vplivajo na vedenje odjemalcev v času črnega petka.
Rezultati raziskave so pokazali, da večina respondentov ne izraža visoke naklonjenosti do nakupovanja na dan črnega petka ter da marketinške aktivnosti pomembno vplivajo na spodbujanje impulzivnega nakupnega vedenja. Okoljska ozaveščenost respondentov se je izkazala za zmerno, pri čemer ne dosega visokih vrednosti zavesti o vplivu na okolje. Prav tako analiza ni potrdila statistično značilnih razlik v impulzivnem nakupovanju glede na spol in starost odjemalcev.
Ključne besede: Črni petek, impulzivno nakupno vedenje, vedenje odjemalcev, nakupna odločitev, marketinške spodbude, okoljska zavest, trajnostna potrošnja
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Primerjalna analiza davčnih spodbud za zeleni prehod v izbranih državah EUTadeja Fajs, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana problematika davčnih spodbud kot enega ključnih instrumentov za pospeševanje zelenega prehoda v Evropski uniji. Osrednje raziskovalno jedro predstavlja primerjalna analiza Nemčije, Švedske, Slovenije, Poljske in Bolgarije, s katero je mogoče prepoznati razlike v oblikovanju davčnih ukrepov ter njihov vpliv na obseg trajnostnih naložb. Analiza je pokazala, da se razvitost držav odraža v obsegu in strukturi davčnih spodbud, pri čemer razvitejše države ponujajo širše nabor davčnih olajšav, usmerjenih v obnovljive vire energije, e-mobilnost ter raziskave in razvoj, medtem ko manj razvite države uvajajo bolj selektivne ukrepe z omejenim učinkom. Rezultati potrjujejo, da davčne spodbude pomembno vplivajo na povečanje okoljskih naložb, vendar se njihova učinkovitost med državami razlikuje. Ključni sklep je, da davčne spodbude predstavljajo pomemben mehanizem za pospeševanje zelenega prehoda.
Ključne besede: Davčne spodbude, zeleni prehod, trajnostne naložbe, Evropska unija, okoljske politike, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja : diplomsko deloSara Frešer, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen razvoj govora predšolskih otrok od predjezikovnega vse do jezikovnega obdobja. Sledi opredelitev pripovedovanja otrok. Opisane so različne strategije, s katerimi vzgojitelji spodbujajo pripovedovanje otrok v vrtcu. Strategije so kasneje uporabljene v empiričnem delu diplomske naloge. Cilj le-te je raziskati vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje predšolskih otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja. Zbrali smo 18 zgodb šestih otrok, starih 5–6 let. Vsak izmed šestih otrok je pripovedoval tri zgodbe. Pripovedovali so ob treh različnih spodbudah: besedni spodbudi, lastni ilustraciji in s pomočjo pripovednih kock. Otroke smo predhodno s posvetom z vzgojiteljico razdelili v tri skupine glede zmožnosti pripovedovanja: otroka, ki sta na govornem področju boljša, otroka, ki sta povprečna in otroka, ki sta na govornem področju šibkejša. Primerjali smo zgodbe različno sposobnih otrok z vsemi tremi spodbudami.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, spodbude za pripovedovanje, vrtec, 5–6 let
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Fiskalne spodbude med krizo covid-19Dorotea Pittner, 2022, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Ključne besede: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,93 MB) |
5. Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in NemčijiLina Colja, 2020, diplomsko delo Opis: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude.
Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti.
Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Ključne besede: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 207
Celotno besedilo (774,70 KB) |
6. Pogoste ovire na začetku podjetniške poti mladega podjetnikaAljaž Vitko, 2017, diplomsko delo Opis: V praksi slišimo za veliko poskusov ustanovitve podjetij, žal pa veliko teh (pre)hitro propade. Trg je do podjetij neizprosen, ne dopušča površnosti in neorganiziranosti. Ovir, na katere lahko naleti mlad podjetnik ob ustanovitvi podjetja ni malo, je pa od njega odvisno, kako se bo z njimi spopadel, koliko ga bodo prizadele oziroma ali se jim bo celo uspel izogniti.
Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme, pogoste ovire ob ustanovitvi podjetja, del raziskave Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) in spodbude podjetništvu. Za namen drugega dela diplomskega projekta smo sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo izvedeli ali bi se študenti Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru podali v svet podjetništva in katere ovire pričakujejo na podjetniški poti. Rezultate prikazujemo s pomočjo grafov in tabel. Skozi ves diplomski projekt potrjujemo, da ovire na začetku podjetniške poti mladega podjetnika vsekakor so, vendar pa perspektivnim podjetnikom predstavljajo izziv, s katerim se je vredno spopasti.
Ključne besede: Podjetništvo, mlad podjetnik, ovire podjetnika, finančne težave, pomanjkanje podjetniškega znanja, spodbude podjetništvu
Objavljeno v DKUM: 09.11.2017; Ogledov: 1093; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Rajalne igre na področju Podravske in Koroške regijeAnja Kager, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre na področju Koroške in Podravske regije je raziskati uporabnost rajalnih iger v dveh različnih regijah v prvem in drugem starostnem obdobju. Teoretični del naloge obsega predstavitev plesa, njegovih značilnosti ter razvoja skozi zgodovino. V nadaljevanju sta opredeljena pojma plesnost in plesna vzgoja, predstavljene pa so tudi plesne spodbude, povezanost plesa z drugimi področji in vpliv plesa na predšolskega otroka. Poglavje gibalnih iger v predšolskem obdobju zajema primere rajalnih iger ter bibarij.
V empiričnem delu je prikazana analiza raziskave, v kateri je sodelovalo 80 vzgojiteljev/-ic iz Koroške ter Podravske regije. Z anketnim vprašalnikom kvantitativne ter kvalitativne tehnike zbiranja podatkov smo anketirali vzgojitelje/-ce vrtca Črne na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, ter vrtca Studenci in Borisa Pečeta v Mariboru. Prišli smo do ugotovitev, da vzgojitelji/-ce Koroške regije nekoliko pogosteje izvajajo rajalne igre kot vzgojitelji/-ce na Podravskem in da se rajalnih iger bolj poslužujejo v 1. starostnem obdobju. Velika večina anketiranih obeh regij je mnenja, da rajalne igre izvajajo dovolj pogosto, zanje pa se odločijo večinoma v času prehajanja med dejavnostmi. Bela, bela lilija velja za najbolj priljubljeno rajalno igro tako na Koroškem kot tudi na Podravskem. Vzgojitelji/-ce se ob posebnih priložnostih rajalnih iger navadno poslužujejo ob rojstnih dnevih, za prostor izvajanja pa največkrat izberejo igralnico. Analiza raziskave je pokazala, da vzgojitelji/-ce Podravske regije rajalne igre izvajajo predvsem z razlogom, ker plesna dejavnost pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, vzgojitelji/-ce Koroške regije pa zaradi ohranjanja ljudskega izročila.
Ključne besede: rajalne igre, ples, plesnost, plesna vzgoja, plesne spodbude, gibalne igre, bibarije, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2239; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobjuBarbara Kupčič, Tjaša Štrasner, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili ples, ustvarjalnost v plesu, plesne spodbude, plesno vzgojo (oblike, metode, načela in otrokova potreba po plesu), ples kot umetnost v kurikulumu z opredeljenimi cilji, vlogo odraslih, primere plesnih dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje in načrtovanje v predšolskem obdobju (modeli načrtovanja, makro in mikro načrtovanje).
Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju. Izveden je bil v vrtcu v okviru enomesečnega sklopa z naslovom »Pomlad pleše«. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v učinku spodbud pri različno starih otrocih. Empirični del vsebuje mesečni sklop in priprave šestih izvedenih plesnih dejavnosti. Ugotovitve empiričnega dela so zapisane v evalvaciji neposrednega pedagoškega dela.
Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do plesnih dejavnosti, če je ta predstavljena in načrtovana na zanimiv in izviren način. Otroci so ob primerno izbrani temi ter spodbudi k plesnemu izražanju ustvarjalni, v plesu se sprostijo in so notranje motivirani. Ustreznost teme moramo ob tem prilagoditi obema spoloma, saj le tako zagotovimo zanimanje za plesno dejavnost.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost v plesu, plesna vzgoja, plesne spodbude, načrtovanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2017; Ogledov: 2106; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2. delMiroslav Rebernik, Jožica Knez-Riedl, Dijana Močnik, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Polona Tominc, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Ključne besede: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1716; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. »KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«Simona Molan, 2016, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime.
Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Ključne besede: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1922; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,88 MB) |
