| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do osebne identitete in določitve lastnega izvora pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo : magistrsko delo
Urša Plesnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Pravica do določitve lastnega izvora se je v zadnjih nekaj desetletjih izoblikovala v povezavi s pravico do osebne identitete in osebnega razvoja posameznika. V mednarodnem pravu se je pravica do osebne identitete kot samostojna otrokova pravica uveljavila v 8. členu Konvencije o otrokovih pravicah, v evropskem pravnem prostoru pa jo je na podlagi 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s sodno prakso izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pravica do poznavanja lastnega izvora vključuje dostop do informacij o pomembnih vidikih posameznikovega življenja, zlasti o okoliščinah njegovega rojstva, otroštva in starševskih razmerjih. V zadnjem času se o pravici do določitve lastnega izvora vse pogosteje razpravlja v zvezi s pravico do anonimnosti darovalcev spolnih celic. Obe nasprotujoči si pravici sta zajamčeni v 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vse glasnejše so zahteve, da se načelo anonimnosti darovalcev spolnih celic umakne v korist otrokovi pravici do določitve lastnega izvora.
Ključne besede: osebna identiteta, poznavanje lastnega izvora, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, določitev starševstva, določitev materinstva, določitev očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK
Saša Podbrežnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku. Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno. Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ključne besede: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2010; Ogledov: 5119; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (881,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici