| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Javno dobro v slovenskem in hrvaškem pravu
Mark Šuler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev javnega dobra v slovenskem in hrvaškem pravu. Slovensko pravo pod pojem dobro uvršča zgolj javno dobro, medtem ko hrvaško pravo pod ta pojem uvršča javno dobro, splošno dobro in dobro v interesu Republike Hrvaške. Pod javno dobro v hrvaškem pravu spadajo zgolj stvari, ki so v lasti Republike Hrvaške, medtem, ko po slovenskem lahko spadajo tudi stvari, ki so v lasti oseb zasebnega prava. Značilnost javnega dobra je njegova splošna uporaba, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo. Mogoča pa je tudi njegova posebna uporaba na temelju koncesije ali na drugih pravnih temeljih. V magistrskem delu je podrobneje obravnavana koncesija na splošnem dobru, kamor po hrvaškem pravu spadajo stvari, na katerih ni mogoče pridobiti lastninske ali druge stvarne pravice. Osrednja tema magistrske naloge je predstavitev primerjave med obema sistemoma, ki obirata drugačen pristop pri opredeljevanju pojma javno dobro.
Ključne besede: splošno dobro, dobro v interesu Republike Hrvaške, javno dobro, koncesija na splošnem dobru
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 524; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (870,10 KB)

3.
MODEL MANAGEMENTA VAŠKIH KULTURNIH DOMOV
Kristjan Vuk, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični del in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo s pomočjo različnih avtorjev pregledali strokovno literaturo s področja managementa s poudarkom na managementu neprofitnih organizacij. V raziskovalnem delu naloge smo obravnavali stanje v slovenskih vaških kulturnih domovih, njihovo delovanje in načrtovanje dela, organiziranost, vodenje in nadzor ali pregled doseženega dela. V začetku naloge smo postavili tri hipoteze, ki smo jih v raziskovalnem delu preverjali in jih nato s pomočjo dokazov, pridobljenih z anketo, potrdili. Ugotovili smo, da pri upravljanju vaških kulturnih domov praktično ne moremo govoriti o managementu, ker upravniki skoraj ne planirajo, organizacija in vodenje je na ravni organiziranja in vodenja posameznih dogodkov ali projektov, rezultate svojega dela pa samo zapišejo društva v svoja poročila. Za izboljšanje stanja smo pripravili model managementa vaških kulturnih domov. V modelu managementa vaških domov smo po osnovnih funkcijah managementa opisali naloge managerja doma in dodali primere nalog. V zaključku naloge smo podali še pričakovane učinke ob uveljavitvi predlaganega modela managementa vaških kulturnih domov. Med učinki uveljavitve modela smo prikazali primer prepletanja splošnega in javnega dobra v delovanju kulturnega doma. Dodali smo nekaj osnovnih pogojev za njegovo uveljavitev.
Ključne besede: management, neprofitne organizacije, kulturni domovi, splošno in javno dobro
Objavljeno: 04.07.2013; Ogledov: 968; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici