| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TROŠARINSKE UTAJE IN METODE ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE V EVROPSKI UNIJI
Janja Bernard Korpar, 2016, magistrsko delo

Opis: Trošarine kot specifična vrsta posrednih davkov imajo v sodobnih davčnih sistemih različno opredelitev in vlogo. Od primarno prometnih davkov in davkov na potrošnjo prehajajo v davke z namenom varovanja okolja in zdravja ljudi ter odpravljanja neenakosti med družbenimi sloji, na ta način pa kljub vse večji vlogi davka na dodano vrednost, ohranjajo pomembno mesto v davčnih sistemih tako iz vidika proračunskih prihodkov kot iz vidika vplivanja na potrošnjo izdelkov, podvrženih obdavčitvi. Ker trošarina kot davek pomembno prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti in prostemu gibanju blaga na notranjem trgu Evropske Unije, je harmonizacija njene ureditve predvidena že v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Slednji so sledile tako Direktiva o splošnem režimu za trošarino kot posamezne direktive, ki urejajo strukturo in stopnje harmoniziranih trošarinskih izdelkov, torej tobačnih in alkoholnih izdelkov ter energentov in električne energije. Kljub delno harmoniziranemu in relativno strogemu režimu z uvedenimi mehanizmi varovanja kot so EMCS, zavarovanja in solidarna odgovornost, prihaja na območju Evropske unije do velikih finančnih izgub kot posledice trošarinskih utaj in prevar. Skozi analizo primerov izvršitvenih načinov trošarinskih utaj ter ugotovljenih pomanjkljivosti trošarinskega in administrativnega sistema, so v nalogi opredeljeni dejavniki tveganja za trošarinske utaje. S pregledom možnih, že sprejetih in predlaganih ukrepov za preprečevanje trošarinske utaje in prevare na ravni Evropske unije, ob primerjavi z najpogostejšimi oblikami izogibanja trošarinskih obveznosti, je izdelana kritična ocena veljavne pravne ureditve in sprejetih ukrepov iz vidika učinkovitost preprečevanja trošarinske utaje ter nakazane možnost izboljšanja že sprejetih oziroma uvedbe novih ukrepov na ravni Evropske Unije ter držav članic. Slednji morajo biti skladni z temeljnimi načeli in cilji, ki so si jih države članice zadale v sprejetih Pogodbah o ustanovitvi in delovanju Evropske Unije.
Ključne besede: trošarine, splošni režim o trošarinah, harmonizacija trošarin, trošarinska utaja, metode in ukrepi za preprečevanje trošarinske utaje
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
SELEKTIVNOST KOT POGOJ ZA OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI
Maruša Neuberg, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, s Pogodbo o delovanju Evropske Unije, postala del notranjega trga, opredeljenega kot »območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.«. Kot država članica se mora vzdržati ravnanj, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom. Eno teh so ravnanja, ki bi utegnila izkrivljati konkurenco med državami. Ker je vsaki državi v interesu, da so njena podjetja na trgu konkurenčna, da so njihova tržna tveganja nizka, da se rast domačega gospodarstva veča in podobno, se države pogosto obračajo k podeljevanju državnih pomoči domačim podjetjem, ki pa niso v skladu s pravom Evropske unije in so kot takšne prepovedane. Posamezno ravnanje oziroma ukrep se lahko šteje kot državna pomoč, če izpolnjuje pet kumulativno določenih pogojev, in sicer: pomoč mora dodeliti država ali mora biti kakorkoli dodeljena iz državnih oziroma javnih sredstev, iti mora za pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi, dodeljena mora biti selektivno, izkrivljati mora konkurenco ali bi le-to zgolj lahko izkrivljala ter pomoč mora prizadeti ali bi lahko prizadela trgovino med vsaj dvema državama članicama. Pogoj selektivnosti velja za enega od zahtevnejših pogojev za presojo in v osnovi pomeni, da ukrep s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, zanje vzpostavi določene gospodarske ugodnosti, ki niso na razpolago vsem relevantnim podjetjem v državi članici in lahko pravno ali dejansko privedejo do neutemeljenega razlikovanja med relevantnimi podjetji. To diplomsko delo sicer predstavi osnoven vpogled v urejenost državnih pomoči, ki služi lažjemu razumevanju nadaljnje vsebine. V svojem bistvu se osredotoča na kriterij selektivnosti in področja, ki so velikokrat sporna ali celo ponesrečeno zamešana. Razširja splošno razlago selektivnosti in jo ločuje od prednostnih in splošnih ukrepov. V zvezi z razlikovanjem med selektivnimi in splošnimi ukrepi, razlaga funkcijo utemeljenosti z naravo ali splošno shemo sistema, kar omogoča tudi dober vpogled v materijo selektivnih davčnih ukrepov. Diplomsko delo skozi teorijo pravnih strokovnjakov in aktualno prakso razmejuje med geografsko in materialno selektivnostjo in skozi prakso razlaga njun razvoj in spremembe. Opredeljuje, kaj pomeni objektivnost koncepta državnih pomoči in kako to vpliva na pogoj selektivnosti.
Ključne besede: državna pomoč, selektivnost, materialna selektivnost, geografska selektivnost, objektivni koncept državnih pomoči, splošni ukrepi, splošna shema sistema, tri-stopenjska analiza, notranji trg, člen 107 (1) PDEU
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 4.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici