| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2280; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
PRIPRAVA NA USTNI DEL MATURITETNEGA IZPITA IZ SLOVENŠČINE
Nives Roter, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Priprava na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine smo se v prvem delu posvetili teoretičnim izhodiščem. Osvetlili smo pojme matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na splošno ter poklicno maturo, slovenščina na maturi. V drugem delu smo se usmerili v raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu smo tako izpostavili hipoteze, ki smo jih ob rezultatih raziskave potrdili ali ovrgli. Namen je bil predvsem predstaviti priprave na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine na poklicni in splošni maturi. Iskali smo razlike in podobnosti v načinu priprave, uspešnosti priprave, motiviranosti za pripravo na maturo v gimnazijah in strokovnih šolah. Pridobljene podatke smo obdelali ter jih prikazali s pomočjo tabel in grafov in jih podprli s svojim mnenjem ter z argumenti. Raziskavo smo izvedli na dveh različnih srednjih šolah. Temeljni cilj je bil izpostaviti razlike med splošno ter poklicno maturo, zato smo izbrali eno strokovno šolo ter eno gimnazijo. Rezultati raziskave kažejo, da se pojavljajo razlike v pripravi na maturo med dijaki strokovnih šol ter dijaki gimnazij. Dijaki so za maturo ter za priprave na maturo premalo motivirani, prav tako se zdijo dijaki premalo samozavestni ter prepričani v svoje znanje in uspeh na maturi.
Ključne besede: matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na maturo, slovenščina na maturi, gimnazija, strokovna šola.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 3648; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
DRUŽBENI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Petra Banfi, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili družbeni vidik trajnostnega razvoja in pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri pouku geografije. Izvedli smo analizo Učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika vsebin družbene trajnosti in načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport v okviru Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Rezultati analize so pokazali dobro zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti, a so ti pogosto vsebinsko preozki. Ugotavljamo, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato smo pri načelih, kjer učni cilji niso bili prisotni ali so bili prisotni v manjši meri, podali predloge, ki bodo v pomoč učiteljem pri izbiri ustreznih učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo izdelali učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Pri tem smo upoštevali rezultate analize Učnih načrtov in vključili učne cilje, ki so se nanašali na družbeni vidik trajnostnega razvoja in obravnavano vsebino. Učno gradivo vključuje sodobne učne metode, ki podpirajo avtentično in procesno učenje, kar zahtevajo tudi sodobne smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na ta način smo želeli učiteljem predstaviti gradivo, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu ali pa jim le-to služi zgolj kot okvir in ideja pri izdelavi lastnih učnih gradiv.
Ključne besede: geografija, osnovna šola, splošna gimnazija, družbeni vidik trajnostnega razvoja, družbena trajnost, aktivno učenje, procesno učenje.
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1234; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Ključne besede: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1342; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
POUK GEOGRAFIJE V OSNOVNIH ŠOLAH IN SPLOŠNIH GIMNAZIJAH Z VIDIKA PRILAGODITEV NARODNOSTNIMA MANJŠINAMA V SLOVENIJI
Suzana Leskovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Poučevanje geografije v šolah na slovensko-madžarskem in slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Republiki Sloveniji ima v slovenski zakonodaji predvidene številne prilagoditve. Te se kažejo na več nivojih, tako v učnih načrtih, učbenikih, kot tudi na nivoju organiziranosti šole. V diplomskem delu smo z vidika prilagoditev narodnostnima manjšinama analizirali zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja ter človekovih pravic, ki predstavlja podlago za vse nadaljnje aktivnosti pri pouku v dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah na slovensko-madžarskem ter osnovnih in srednjih šolah z italijanščino kot učnim jezikom na slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Sloveniji. Prilagoditve smo iskali v učnih načrtih za geografijo, izpitnih katalogih za geografijo, predmetnikih, učbenikih ter preverjanjih znanj pri geografiji v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Empirični del temelji na intervjujih učiteljev geografije na teh območjih, ki so podali svoje stališče glede teh prilagoditev.
Ključne besede: Geografija, narodnostni manjšini, prilagoditve, učni načrt, učbeniki, osnovna šola, splošna gimnazija, zakonodaja.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 437; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobe
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 230; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici