| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VKLJUČEVANJE PODJETJA V ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME NA PRIMERU PODJETJA MTB D.O.O.
Katja Žižek, 2009, diplomsko delo

Opis: Elektronski denar nima fizične forme, ampak obstaja kot elektronski zapis. Gre torej za transakcije, ki so izvedene elektronsko. Začetki elektronskega poslovanja segajo v sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, vendar je bila prvotno računalniška tehnologija namenjena le strokovnjakom in znanstvenikom. Danes pa je nepogrešljiva tudi za laike in brez nje si več ne znamo predstavljati poslovanja. Dandanes lahko blago in storitve plačamo na klasičen način (npr. gotovina) ali elektronski način. Bistvena razlika med obema načinoma plačevanja je v tem, da je v elektronski različici vse digitalno in ni fizičnega kontakta med plačnikom in prejemnikom. Da pa bi bil plačilni sistem čim boljši mora zagotavljati varnost, zanesljivost, anonimnost, prehodnost, sprejemljivost, velikost zaledja potrošnikov, prilagodljivost, konvertibilnost, učinkovitost in lahkotnost uporabe. Podjetje MTB se ukvarja z gradbeništvom in zaposluje okoli 180 ljudi. Tako kot druga podjetja, tudi MTB posluje večinoma elektronsko. Predvsem kar se tiče plačevanja poteka večino plačil po elektronski poti. Največ bančnih storitev opravijo preko NKBM, zato posledično tudi največ plačil opravijo z omenjeno banko.
Ključne besede: Denar, Elektronski denar, Banka, Elektronsko poslovanje, Elektronski plačilni sistemi, Spletno bančništvo, Plačilne kartice, Mobilni plačilni sistem
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 1489; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
SPLETNO INTERNETNO BANČNIŠTVO NA PRIMERU REŠITVE BANKE IN
David Skralovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so na kratko predstavljeni vsi elementi elektronskega bančništva s poudarkom na spletnem oziroma internetnem bančništvu. Ker elektronsko bančništvo prinaša določene prednosti in slabosti tako za komitente kot tudi za banko, so v samem delu predstavljene tudi vse bistvene prednosti in slabosti za obe strani. V nadaljevanju je prostor v diplomskem delu namenjen predvsem spletni rešitvi Banka IN. Delo nam predstavi celoten koncept Banke IN, njeno ponudbo in predstavi samo delovanje Banke IN. Ker so kot je že bilo povedano prednosti pomemben faktor za komitenta, nam delo predstavi tudi prednosti oziroma posebne ugodnosti ki si jih zagotovijo komitenti ob prenosu poslovanja na Banko IN. V zadnjem delu so predstavljene tudi varnostne komponente, ki komitentom oziroma uporabikom spletnega bančništva ponujajo maksimalno varnost poslovanja.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, elektronski podpis, digitalno potrdilo, požarni zid, šifriranje, pametne kartice, Banka IN, osebni bančnik.
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 1696; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (893,78 KB)

4.
E-BANČNIŠTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE PRI NOVI KBM
Jasmina Mlaker, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj e-poslovanja sovpada z razvojem računalniških omrežij, interneta in združevanja informacijske tehnologije. Področje na katerega je e-poslovanje imelo še posebej velik vpliv je področje bančništva. Banke so že od nekdaj polne transakcij, ki zahtevajo veliko mero natančnosti, le-to pa je moč doseči z ustrezno tehnologijo. Tako so le-te že zelo zgodaj v svoje poslovanje uvedle računalnike. Na podlagi uvedbe tovrstne tehnologije v bančništvo se je postopoma razvilo e-bančništvo. Pojem e-bančništva razumemo kot raznovrstno komuniciranje med banko in komitentom ter denarne in finančne transakcije, vse to pa deluje s pomočjo elektronskih medijev. E-bančništvo se je razvilo v pet osnovnih oblik in sicer kot bančni avtomati, plačilne kartice, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Njihova uporaba prinaša tako bankam kot tudi komitentom določene prednosti pri poslovanju. E-bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo kot eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Dva glavna dejavnika, ki vplivata na obširnost njegove uporabe sta varnost in zasebnost. Banke se dobro zavedajo, da morajo v primeru, ko imajo opravka s finančnimi podatki, komitentom nuditi visoko stopnjo varnosti in zasebnosti poslovanja. Prav zato uporabljajo najsodobnejše varnostne tehnologije ter si na podlagi visoke stopnje varnosti tovrstnega poslovanja pridobivajo nove komitente. Ena izmed bank v Sloveniji, ki ponuja možnost e-bančništva je Nova KBM d. d.. Med njeno ponudbo e-bančnih storitev najdemo bančne avtomate, spletno bančništvo Bank@Net, mobilno bančništvo mBank@Net in telefonsko bančništvo TeleBanka ter informiranje preko SMS sporočil. Posebno vejo njene ponudbe predstavljajo storitve, ki so namenjene samostojnim podjetnikom. Samostojni podjetniki pri Novi KBM d. d., sodeč po rezultatih zastavljene ankete, v večji meri uporabljajo bančne avtomate, plačilne kartice in spletno bančništvo. Glede varnosti, večina popolnoma zaupa banki, njihovo zadovoljstvo s storitvami banke pa ravno ni enotno.
Ključne besede: e-poslovanje, e-bančništvo, bančni avtomat, plačilne kartice, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost, samostojni podjetniki, Nova KBM d. d.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2216; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA MED NAJVEČJIMI SLOVENSKIMI IN SVETOVNIMI BANKAMI S POUDARKOM NA SPLETNEM BANČNIŠTVU
Aleš Lipovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ko je informacijska tehnologija prišla na določeno stopnjo razvitosti in ko je internet prestopil prag večine domov v razvitih državah sveta je to v bančništvu sprožilo revolucijo velikih razsežnosti. Konkurenca je samo še poskrbela, da so prav vse sodobne banke stopile v korak s časom in svojim komitentom ponudile možnost poslovanja preko spleta. Seveda so banke na začetku internet izkoriščale zgolj v oglaševalske in informativne namene, vendar pa je s časom to prešlo na stopnjo, ko lahko komitenti prav vse, oz. večino bančnih poslov, za katere so prej morali obiskati bančno poslovalnico, opravijo kar od doma ali iz službe. V Sloveniji elektronsko bančništvo po zadnjih podatkih uporablja 21 % komitentov slovenskih bank. Ti podatki sicer izhajajo iz leta 2008, zaradi česar verjamem, da je odstotek danes že nekoliko višji. Vendarle pa bode v oči podatek, da Slovenija še zmeraj precej zaostaja za evropskim povprečjem 27 držav, ki pa ga tvorijo tudi države, kot so Romunija, Bolgarija in Grčija, ki ga vlečejo zelo navzdol. Prednosti uporabe spletnega bančništva je veliko. Tiste, ki jih banke najpogosteje omenjajo, so prihranek denarja in časa, možnost poslovanja 24 ur na dan vse dni v letu, zasebnost, varnost ter preprostejše življenje. Na drugi strani so tudi slabosti, ki jih banke nerade omenjajo, vendar pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Med drugim so tako še zmeraj prisotne psihološke ovire uporabnikov, nezaupanje v tehnologijo in varnost. Banke pa imajo velike stroške investiranja, razvijanja ter usposabljanja osebja. Primerjava slovenskih in tujih bank kaže, da slovenske banke v določenih segmentih sicer zaostajajo za najrazvitejšimi bankami, vendar pa vztrajno sledijo in se trudijo izboljšati ter zadovoljiti svoje komitente. V zadnjih nekaj letih je spletno bančništvo izredno napredovalo. Strokovnjaki trdijo, da bo napredovalo še bolj, da se bo bolj razvijalo in da se ga bodo komitenti v prihodnosti še bolj posluževali. Glede na to, da razvoj informacijske tehnologije poteka eksponentno in da je uporabnikov interneta zmeraj več, je težko napovedati, kako bodo stvari videti v Sloveniji in v svetu čez 15 ali 20 let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih. Trendi kažejo, da se bodo delovna mesta v bankah pričela postopoma ukinjati, zamenjala jih bosta tehnologija in umetna inteligenca. Ljudem, ki so komitenti najrazvitejših bank, že danes ni potrebno prestopiti praga svoje banke in lahko kljub temu odprejo različne račune in poslujejo preko spleta. S prihodom mlajših generacij pa se bo ta trend le še stopnjeval.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, slovenske banke, internetno bančništvo, storitve spletnega bančništva
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 1589; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Liljana Ploj, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot poslovanje bank s strankami preko elektronskih prodajnih poti, ki so zasnovane na sodobni informacijski in komunikacijski tehnologiji. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, spletno (internetno) bančništvo in mobilno bančništvo. Banke so te storitve razvile, da bi se prilagodile razmeram na trgu, saj je postala sodobna tehnologija dostopna vsakomur. Uporabniki z uporabo teh storitev prihranijo čas in denar, nudijo pa jim tudi večjo udobnost, saj jih lahko opravljajo kjerkoli in kadarkoli. Dostopne so 24 ur na dan, vse dni v letu. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor svojim komitentom nudita široko paleto storitev na področju elektronskega bančništva. Obe ponujata telefonsko bančništvo, spletno bančništvo, mobilno bančništvo, bančne kartice ter bančne avtomate. Nova Ljubljanska banka je že ponudila svojim uporabnikom storitev e-računa, ki je pomembna pri poslovanju podjetja z državnimi institucijami in ostalimi pravnimi subjekti na trgu, saj bo olajšal poslovanje v prihodnosti.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, oblike elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančni avtomati, Nova Ljubljanska banka d.d., Nova Kreditna banka Maribor d.d..
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 1792; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (707,99 KB)

7.
UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV
Aleš Bezjak, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Banka je imela v svojem nastanku in zgodovinskem razvoju raznolike funkcije, od hranjenja takrat kovanega denarja, pa vse do funkcije financiranja. Predvsem raznovrstna ponudba bančnih storitev postaja danes, v obdobju številnih prevzemov, združitev in predvsem močne konkurence med bankami, vse bolj pomembna. V kolikor želi sodobna banka preživeti in uspešno poslovati na trgu, mora svojim komitentom ponujati celo paleto storitev in svoje stranke postavljati na prvo mesto ter jim zagotoviti dostop do najboljših storitev in izdelkov. Predvsem pa si morajo prizadevati, da bodo prihranki njihovih komitentov čim bolj varno naloženi. Zato banke pospešeno iščejo predvsem učinkovite rešitve pri uvajanju njihovih tržnih poti in razširitvi ponudbe bančnih storitev, kar jim omogoča tudi nova tehnologija, ki je v določeni meri spremenila organizacijske prijeme določenih bančnih storitev. Spletno bančništvo je banki ponudilo nove načine in poti komuniciranja ter možnost uvajanja novosti. Danes banka brez podpore elektronskega bančništva in predvsem spletnega bančništva ne bi mogla preživeti. Banka bi počasi začela izgubljati komitente, klasično poslovanje bi predstavljalo velike stroške, ki jih ne bi mogla minimizirati in tako bi izgubila konkurenčno prednost. Pogoj za uspeh je pripravljenost na hitro in konstantno prilagajanje spremembam na trgu, izkoriščanje novih priložnosti in prisluhniti željam komitentov. Banke, ki že poslujejo elektronsko, ugotavljajo, da bi svoje poslovanje lahko še pospešile in pocenile, če bi bilo več njihovih partnerjev pripravljenih na elektronsko poslovanje. Med ovirami za hitrejše uvajanje podjetja navajajo nerazvit domači trg, pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov, visoke stroške informacijske tehnologije, premalo uporabnikov posamezne storitve, nezaupanje, drago in nezanesljivo infrastrukturo ter pomanjkanje ustreznih zakonskih okvirov in družbenega konsenza za uveljavitev informacijske družbe. Ugotavljajo tudi, da bi zagotavljanje nekaterih infrastrukturnih rešitev na ravni države olajšalo uvajanje elektronskega poslovanja.
Ključne besede: Bančne storitve, odjemalci, komitenti, komercialisti, e-bančništvo, spletno bančništvo, elektronsko poslovanje, uvajanje.
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1853; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
SPLETNO BANČNIŠTVO NLB (NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.)
Ines Hanžel, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju so na kratko opisane spletne strani, značilnosti le teh ter primeri spletnih strani. V nadaljevanju diplomskega seminarja je nekaj vrstic namenjenih opredelitvi spletnega bančništva, na kratko je predstavljena zgodovina oz. razvoj spletnega bančništva v Sloveniji ter prednosti in slabosti le tega. V tem sklopu je kot zadnje predstavljena varnost, ki je pri uporabi spletnega bančništva zelo pomembna tako za banko kot tudi za posameznika, ki spletno bančništvo uporablja. V zadnjem delu je moč zaslediti analizo internetnega bančništva na primeru Nove Ljubljanske banke d.d., bančne storitve, ki jih je možno uporabljati preko spletne banke NLB imenovane NLB Klik ter druge storitve, ki jih banka ponuja za podjetja in prebivalstvo. Zadnje vrstice v tem sklopu so pa namenjene NLB Prokliku. Proklik nam omogoča enostavno, varno, hitro in cenejše opravljanje plačilnih sredstev. Gre za domača plačila, čezmejna plačila in plačila s tretjimi državam.
Ključne besede: spletno bančništvo, NLB Klik, varnost, spletna stran
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

9.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Maruša Cimprič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uvajanje elektronskega poslovanja. Posebno pozornost smo namenili internetnem bančništvu, ki je za komitente postalo pomembna in uporabna storitev. Eksplozivna rast popularnosti interneta je omogočila pojav novih načinov uporabljanja bančnih storitev. Za komitente je elektronsko opravljanje finančnih transakcij bistveno lažje od klasičnega. Če želijo banke v prihodnosti ohraniti in tudi povečati število uporabnikov internetnega bančništva, bodo morale svoje bančne storitve neprestano nadgrajevati ter ponujati nove rešitve, ki bodo za komitente zanimive. Najprej smo definirali pojem elektronsko poslovanje, navedli vzroke za njegov razvoj ter opredelili njegov namen. Podrobneje smo opisali vrste in oblike ter prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Nato smo raziskali, kako je potekalo uvajanje elektronskega poslovanja ter kakšni modeli so na voljo pri tem procesu. Osredotočili smo se na elektronsko bančništvo, pri čemer smo najprej razložili njegovo vlogo ter opredelili njegove oblike. Opisali smo razvoj elektronskega bančništva, ki je prinesel tako prednosti kot tudi slabosti za vse udeležence. Pri razvoju elektronskih bančnih storitev mora banka upoštevati želje in zahteve komitentov ter trenutne tehnološke zmožnosti. Uporaba elektronskega bančništva se je precej razširila tudi v Sloveniji, čeprav nekateri komitenti še vedno ne zaupajo popolnoma v varnost teh storitev.V nadaljevanju smo opisali storitve elektronskega bančništva, torej spletno bančništvo, bančne avtomate, plačilne kartice, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Nato smo si te storitve pobližje ogledali na primeru Nove ljubljanske banke (NLB) ter SKB banke. Opredelili smo tudi najpogostejša tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi elektronskega bančništva. Hkrati smo raziskali tudi varnost in varnostne ukrepe pri uporabi zgoraj navedenih storitev. V zadnjem poglavju smo predstavili napake, ki so jih banke napravile pri uvajanju elektronskega bančništva. Raziskali smo tudi, kakšni stroški nastajajo pri teh storitvah ter katere prednosti in slabosti prinaša elektronsko bančništvo vsem udeleženim stranem. Čeprav uporaba storitev elektronskega bančništva narašča, je še vedno veliko ljudi, ki ne kažejo posebnega zanimanja za uporabo omenjenih storitev. Vendar tudi število le-teh počasi upada, saj se ljudje zavedajo, da lahko finančne posle uredijo hitreje, udobneje ter ceneje kot poprej. V diplomski nalogi je omenjen tudi projekt SEPA, ki ga bo potrebno širši javnosti podrobneje predstaviti, saj je dobro zastavljen in bo olajšal marsikatero plačilno storitev
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, SEPA, spletno bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost in varnostni ukrepi, napake pri uvajanju elektronskega bančništva, stroški banke in uporabnika, prednosti za banko in za uporabnika, slabosti za banko in za uporabnika.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1905; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (910,02 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI IN EVROPI
Vesna Žnidarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Internetno bančništvo je v polnem razmahu, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Internet je pripomogel k odpravi geografskih in časovnih omejitev bančnega poslovanja. Bankam je omogočil, da s svojo ponudbo vstopijo na svetovno bančno tržišče in hkrati pridobijo nove stranke. Elektronsko poslovanje je v zadnjih letih razvoja interneta pridobilo velik pomen. V diplomskem delu smo želeli predstaviti internetno bančništvo, njegove prednosti in slabosti za banke in komitente ter analizirati internetno bančništvo v Sloveniji in ga primerjati z internetnim bančništvom v Evropi. Spletno bančništvo je kot storitev elektronskega bančništva dalo bankam nove razsežnosti, saj so te večino svojih storitev ponudile kar v svoji spletni poslovalnici. Komitenti bank pa za uporabo spletne poslovalnice potrebujejo le osebni računalnik ter dostop do interneta. Zaradi prednosti uporabe internetnega bančništva število uporabnikov spletnih bank iz dneva v dan narašča. Vendar pa bodo morale banke za ohranitev konkurenčne pozicije na trgu posvetiti pozornost k uvajanju novih produktov, obvladovanju tveganj, zniževanju stroškov, dvigovanju kakovosti storitev in ugledu banke, boljši organiziranosti, natančnejšemu ocenjevanju kakovosti komitentov, vlaganju v informacijsko tehnologijo in kadre ter druge aktivnosti.
Ključne besede: razvoj elektronskega bančništva, spletno bančništvo, prednosti in pomanjkljivosti e-bančništva za banke in komitente, varnost in metode e-bančništva, prihodnost e-bančništva, SEPA.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1428; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (777,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici