| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nakupno vedenje kupcev v spletnih prodajalnah
Eva Skok, 2021, diplomsko delo

Opis: Nakupi v spletnih prodajalnah predstavljajo eno izmed bolj priljubljenih aktivnosti, ki se odvijajo na spletu. Potrošnikom omogočajo hiter in enostaven nakup, podjetjem pa pomembne finančne prihranke, saj lahko dosežejo velik obseg kupcev s precej nižjimi stroški, kot bi jih zahtevala postavitev fizičnih prodajaln. Kljub možnim tveganjem, s katerimi se kupci soočajo ob nakupovanju na spletu, pa število spletnih kupcev čedalje bolj narašča. V diplomskem delu je obravnavano vedenje kupcev v spletnih prodajalnah ter dejavniki, ki vplivajo na kupčeve nakupne odločitve. Prav tako so podrobneje analizirane stopnje v procesu nakupnega vedenja, ki se začnejo s prepoznavanjem potrebe, čemur sledi iskanje informacij o izdelkih, ki jih posameznik smatra kot potencialne za zadovoljitev potreb. Iskanju informacij sledi vrednotenje alternativ, pri čemer vsak posameznik presoja niz alternativ po lastnih kriterijih. Ovrednotenju sledi nakupna odločitev, sam proces pa se konča z opuščanjem izdelka po njegovi iztrošenosti ali pa kadar preprosto ne zadovoljuje več posameznikovih potreb.
Ključne besede: marketing, spletno nakupovanje, spletne prodajalne, spletni kupci, nakupno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (856,42 KB)

2.
DRUŽBENA OMREŽJA KOT ORODJE SPLETNEGA MARKETINGA
Monika Milojčić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili, kaj je marketing in kakšne so njegove oblike. Bolj podrobno smo prikazali spletni marketing. Opisali smo razvoj spleta s primerjavo web1 in web2 kot začetek razvoja družbenih omrežij. To je bil temelj za raziskavo, kjer so nas zanimala družbena omrežja kot orodje spletnega marketinga. V raziskovalnem delu smo ugotovili, katera so najpogosteje obiskana družbena omrežja in razlike med spoloma pri uporabi družbenih omrežij. Ugotovili smo, kako uporabniki dojemajo družbena omrežja v primerjavi z drugimi načini oglaševanja.
Ključne besede: družbena omrežja, spletni marketing, uporabniki, podjetja, kupci
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 2950; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH IN TUJIH SPLETNIH PRODAJALN
Alen Borošak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Poslovanja podjetij si brez uporabe interneta skorajda ne moremo več zamisliti. Internet je eden ključnih kanalov, ki ga ne zanemarja nobeno podjetje, saj prinaša vrsto koristi. Podjetjem omogoča enostavnejše poslovanje in poslovno komuniciranje praktično po vsem svetu. Internet je postal ključno orodje predstavitve podjetja in grajenja blagovne znamke. Podjetja ga uporabljajo za pospeševanje prodaje, raziskovanje trga in upravljanje odnosov s strankami, saj so to področja, ki si jih brez ustrezne internetne povezave ne moremo zamisliti. Podjetja oblikujejo spletne strani v poslovne namene, saj se zavedajo, da so postale nepogrešljivi del poslovnega okolja podjetij. Njihova vloga je prerasla prepričanje, da so spletne strani namenjene zgolj predstavitvi podjetja. Trženje preko spleta in s tem povezano iskanje novih tržnih priložnosti sta področji, ki jima podjetja namenjajo veliko pozornosti. Sočasno z razvojem interneta so se ustanavljale tudi spletne prodajalne. Spletne prodajalne so se v zadnjih letih razvile do te mere, da na nekaterih področjih po prodajnih rezultatih počasi prehitevajo klasične prodajalne. Spletno nakupovanje izdelkov danes ni več nobena posebnost. Zneski spletnih nakupov so iz leta v leto večji, saj dandanes skorajda ni izdelka, ki ga ni mogoče kupiti preko spleta. Ljudje množično obiskujejo spletne prodajalne zaradi koristi, ki jim jih le-te nudijo, od udobja nakupovanja do prihranka časa. Tehnologija, ki omogoča spletnim prodajalnam enostavno vzdrževanje in osveževanje vsebine spletne strani, je pripomogla k pravi eksploziji nastanka spletnih prodajaln. Tiste najbolje zasnovane spletne strani obiskovalcem nudijo enostavno brskanje po vsebini in jim zagotavljajo dostop do želenih informacij na preprost način. Obiskovalec mora začutiti uporabno vrednost spletne strani, vsebina na njej mora biti ažurna, grafična podoba in izgled pa poskrbita, da se bo spletna stran obiskovalcu vtisnila v spomin. Spletne strani naj ne vsebujejo prevelikega števila grafičnih elementov, saj s tem podaljšujejo čas nalaganja posameznih strani, kar pa bo v najslabšem primeru obiskovalce spodbudilo k selitvi na drugo spletno stran. Spletne prodajalne veliko pozornosti posvečajo varovanju podatkov in iskanju tehnoloških in organizacijskih rešitev, ki zagotavljajo varnost spletnih nakupov. Zavedajo se, da se bodo le zadovoljni kupci vračali z željo po vnovičnem spletnem nakupu. Navade spletnega nakupovanja v Sloveniji ne zaostajajo veliko za tistimi v drugih državah sveta. Spletnih prodajaln je iz dneva v dan več, v okviru tega se pojavlja le vprašanje komu zaupati. V tem delu diplomskega seminarja smo ugotovili, da je elektronsko poslovanje in s tem povezano opravljanje spletnih nakupov zelo široko področje, ki zajema določene organizacijske, tehnološke in ekonomske značilnosti poslovanja. In prav trženje preko spleta je tisti kanal, ki omogoča podjetjem, da poslujejo globalno ter racionalizirajo in širijo poslovanje veliko enostavneje in hitreje. Podjetja se v današnjem času ne ukvarjajo več s smiselnostjo uvajanja spletnega poslovanja in izdelave spletnih strani, saj se zavedajo, da je to za njihov obstoj nujna in edina rešitev.
Ključne besede: Ključne besede: internet, spletne strani, spletne prodajalne, potencialni kupci, spletni nakup, elektronsko poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 22.12.2010; Ogledov: 3094; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici