1. Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi ZadićVanesa Volk, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcevVanja Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru.
Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev.
Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru.
Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. OSEBNOSTNE LASTNOSTI KOMENTATORJEV NA SLOVENSKIH NOVIČARSKIH SPLETNIH PORTALIHDarja Potočan, 2015, magistrsko delo Opis: Spletni komentarji novic so postali del javne debate in ugibanja o tem, ali prispevajo k razgrevanju ozračja v javnosti ali morda celo sami kdaj zanetijo kak požar. Pri tem so komentatorji deležni veliko opazk in predsodkov, ki smo jih želeli preučiti. V magistrski nalogi smo zato prvič v Sloveniji preučili osebnostne lastnosti komentatorjev novic na spletnih portalih slovenskih medijev s pomočjo lestvice Velikih 5, vprašalnika narcisoidnosti – NPI in vprašalnika dogmatizma ter podatke preverjali s populacijo tistih, ki nikoli ne komentirajo novic na spletu. Slovenska populacija komentatorjev kaže statistično pomembne razlike med pogostimi komentatorji in nekomentatorji na dimenziji ekshibicionizma, ne pa tudi na dimenziji dogmatizma. Na lestvici Velikih 5 se pokažejo razlike med v dimenzijah ekstravertnosti in odprtosti za nove izkušnje, v dimenzijah dogmatizma in ekshibicionizma pa ne. Med ekstremoma, skupinama nekomentatorjev in pogostih komentatorjev, se med osebnostnimi lastnostmi pokažejo razlike v dimenziji sprejemljivosti, pogosti komentatorji kažejo tudi več značilnosti ekshibicionizma. Med dobre prediktorje komentiranja sodijo spol, starost, odprtost in odgovor na vprašanje, ali berejo komentarje pod novicami ali ne. Pogosteje komentirajo starejši moški, v starostni skupini od 41–60 let starosti, ženske pa komentirajo veliko redkeje, kar 95 % vseh udeleženk spada med nekomentatorje.
Ključne besede: komentarji, spletni portali novic, osebnostne lastnosti, Velikih 5, narcisizem, dogmatizem, regulacija
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 3178; Prenosov: 342
Celotno besedilo (776,00 KB) |
