| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Barbara Bališ, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 829; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (577,53 KB)

2.
Brskalnik Tor in zasebnost v kibernetskem prostoru
Klemen Hlupič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ponudniki spletnih storitev nam pogosto ponujajo informacije v zameno za naše osebne podatke, ki se najpogosteje hranijo v spletnih brskalnikih. Ko obiščemo internetno stran, dovolimo administratorjem sledenje naših aktivnosti. Večino teh podatkov uporabniki prostovoljno zaupamo administratorjem, medtem ko brskalniki delijo tudi IP naslov našega računalnika, pa tega niti ne vemo. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. V drugem pa smo s primerjalno metodo na podlagi kriterijev zagotavljanja zasebnosti ugotovili razlike med brskalniki. Cilj naloge je dosežen, saj smo določili načela zasebnosti v kibernetskem prostoru in na podlagi le-teh določili kriterije zagotavljanja zasebnosti v smislu spletnih brskalnikov. Določili smo naslednje kriterije: anonimizacija, zaščita pred prestrezanjem, zaščita pred vdori, zasebno brskanje in blokiranje naprednih http piškotkov. Rezultate smo podali na tabelarni način. Ugotovili smo, da brskalniki posvečajo nekaj pozornosti tudi zasebnosti, a najpogosteje ne v prvotnih nastavitvah. Razjasnili smo, kako anonimnost vpliva na zagotavljanje zasebnost in ugotovili, da je uporaba brskalnika Tor smiselna, kadar želimo preprečiti sledenje, ki ga izvajajo državni organi preko ponudnikov interneta. Predpostavko, da zasebnost v kibernetskem prostoru ne obstaja, smo potrdili, saj do nekaterih spletnih mest z najvišjo stopnjo zasebnosti nismo mogli dostopati. Potrdili smo tudi hipotezo, da brskalnik Tor zagotavlja višjo stopnjo zasebnosti od ostalih brskalnikov. Predpostavko, da zakonodaja učinkovito ščiti zasebnost v kibernetskem prostoru, smo ovrgli, saj do pravnomočnih obsodb na tem področju prihaja le redko, najverjetneje tudi zato ker prekrškovni organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor, ne razpolaga s primernimi orodji za pregon, ključno vlogo pri zagotavljanju zasebnosti na internetu pa ima seveda tudi osveščenost uporabnikov, saj je zelo pomembno, da uporabniki prepoznamo, kdaj so bile naše pravice do zasebnosti kršene. Namen naloge je predstaviti zasebnost v kibernetskem prostoru skozi različne spletne brskalnike.
Ključne besede: kibernetski prostor, zasebnost, varovanje podatkov, informacijska varnost, spletni brskalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1074; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (633,79 KB)

3.
POSLOVNA UPORABNOST SPLETNIH ISKALNIKOV
Nika Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet se iz dneva v dan povečuje in pridobiva uporabnike. Podjetja pa se na trgu borijo, katera bodo bolj uspešna oziroma bodo imela več strank, saj to pomeni večjo prodajo. Način pridobivanja strank, se zaradi razvoja ekonomije in tehnologije spreminjajo. Podjetja morajo biti sposobno slediti tem trendom, zavedati se morejo njihovih potencialov. Podjetje mora posodabljati svoje procese, svoj marketing in prodajo in ker večina ljudi v današnjem svetu nima več toliko časa, da bi informacije pridobivala preko prodajalcev v trgovinah kot včasih, temveč raje te informacije o izdelkih poišče kar na spletu, saj je lažje in hitrejše, poleg tega pa lahko vidijo kako so ljudje zadovoljni z izdelkom preko forumov in blogov. Kar pa pomeni, da mora podjetje uporabljati splet za pridobivanje potencialnih strank s prodajo na spletu, oglaševanjem in optimizacijo spletne strani. Tako je podjetje vidno na spletu in predvsem konkurenčno na trgu. Podjetja, ki se tega ne zavedajo ne preživijo.
Ključne besede: Ključne besede: svetovni splet, spletni iskalniki, iskalni marketing, spletni brskalniki, spletno oglaševanje, oglaševanje, Google, spletno mesto, spletna stran, optimizacija spletnih mest
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 1302; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici